Transvestiti osvajajo film… in občinstvo

Charlieja Chaplina

so vsebovale elemente tako imenovanega “cross-dressinga”, preoblačenja v nasprotni spol, ki je, vsaj tako menijo psihiatri, običajno namenjeno vzburjenju (zlasti pri moških). Ne gre torej za svežo filmsko tematiko. No, tangic si v Chaplinovih filmih še nihče ne nadeva, vse je bolj nedolžno, a že kakšni dve desetletji kasneje sta bila(i)Tony Curtis ).

Dustin Hoffman je bil ljubka Tootsie v istoimenskem filmu in je prav na račun svoje ženskosti prilezel vse do postelje Jessice Lange. Kaj pa gospodinjska gospa Doubtfire? Ni kaj, čudovito oblikovana in poraščena postava Robina Williamsa je res delovala prav materinsko.

pred vrati vaškega duhovnika znajde košara z ubogo malo sirotko Patrickom Bradenom (

Cillian Murphy

), katerega življenje se spremeni v iskanje matere in lastne identitete. To ga pripelje do poklica kabaretske pevke v Londonu, kjer se

Patrick odziva le še na ime “mucka” in postane prav poželjiva blondinka. Jordan si v vlogi Patricka ni predstavljal nikogar drugega kot Cilliana. Pripoveduje: “Ni se mi zdelo najbolj pomembno dejstvo, da je zelo privlačen, saj se njegov lik ne trudi biti dekle. Ne pretvarja se, da je dekle. Dovolj je nečimrn, da želi biti pač lep, hotel je biti Margaret Thatcher, kar je bila, če se prav spomnim, želja vseh transvestitov v tistem času. Bolj pomembno se mi je zdelo, da Cillian pravilno prikaže emocionalno plat lika.” Tudi ko mucki naprtijo krivdo za bombni napad na neki londonski lokal, v svoji punčkasti naivnosti (ki je le obramba pred kruto realnostjo) Patrick ostaja zvest podobi zlatolase deklice, ki sanja o princu na belem konju. Jordanov Pluton ni več politični triler, saj v njem ne nazadnje govorijo taščice! Je pa vseeno pestra slika irsko-angleškega konflikta, ki mu botruje nori optimizem glavnega lika.

Cillian Murphy med snemanjem ni imel lahkega dela. Modrooki Irec je potožil: “Kapo dol pred ženskami. Toliko enega negovanja, puljenja, depiliranja… Veliko časa sem preživel tudi med londonskimi transvestiti v njihovih klubih. Prodrl sem v njihov svet in to je nori svet, so pa zelo topli in odprti ljudje. Čudovita izkušnja.”

NAZAJ NA ZEMLJI

Transvestite najdemo povsod. Newyorški predel Chelsea je včasih prava barvna paleta peres in ogrinjal z bleščicami. Paša za oči. Transvestitskost so dolgo skušali pridušiti, v burnih 60. se je situacija malo liberalizirala.

Še vedno pa je tovrstno početje pogosto obravnavano kot resnejša motnja, ki je še precej stigmatizirana. Perverzni fetiš ali popolnoma naravna oblika samostimulacije? Hm, poskusite. Morda vam peresa v laseh dajo krila in dvignejo … moralo na primer. Trikrat hura za drag queens!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja