Poletni meseci so bili nekoč čas, ko je šla televizija na počitnice, z njo pa tudi vse glavne TV-serije. Klasični televizijski kanali poleti predvajajo ponovitve lahkotnih komedij, krimičev, redke nove serije pa so bile večinoma le poskusne in eksperimentalne; ena izmed njih je Soba 104 na HBO, ki je bila za drugo sezono sicer že premaknjena na jesenski termin.

Odkar pa so v ospredje prišli spletni portali, kot so Netflix, Hulu in Amazon, so se poletni televizijski meseci precej spremenili, že nekaj let so tudi odmevne serije v etru ravno v tem terminu. Letos so to Deklina zgodba, Majhne laži in Stranger Things. Prvi dve sicer že izgubljata na kakovosti scenarijev, saj obe zgodbi ne najdeta poti iz točke, kjer sta se znašli v prejšnjih sezonah. Stranger Things pa nadaljuje svojo zgodbo z dobro napisano tretjo sezono, ki se razvija po jasno zastavljeni poti lahkotne poletne znanstvenofantastične serije.

Glavnim trem serijam gre dodati še kar nekaj manjših, a zato nič manj vrednih, med njimi izstopajo Pose, ki raziskuje ameriško LGBT sceno 80. let; Good Omens, ekranizacija istoimenskega romana Terryja Pratchetta in Neila Gaimana; zadnja sezona serije Jessica Jones, s katero se zaključuje tudi Marvel-Netflix pogodba, ki je na portal Netflix pripeljala 4 Marvelove superjunake in 2. sezona serije The OA. A to še zdaleč ni vse. Do konca poletja nam bo Netflix ponudil še težko pričakovano zadnjo sezono serije Orange is the new black (26. julij) in drugo sezono serije Mindhunter (16. avgust), ki raziskuje psihologijo ameriških serijskih morilcev v letih, ko sta bili kriminalna in forenzična psihologija še v povojih.

Spodaj predstavljam svoj izbor serij, ki se mi jih zdi primerno v teh poletnih tednih nadoknaditi. Razvrščene so po datumu premiere.

Fleabag (4. marec, BBC in Amazon)


Fleabag je serija angleške igralke in scenaristke Phoebe Waller-Bridge, ki je med drugim napisala tudi serijo Ubij Eve, igrala v angleški seriji Broadchurch ter naj bi sodelovala pri pripravi scenarija naslednjega filma o Jamesu Bondu in v njem tudi igrala v še nerazkriti vlogi. Fleabag je serija o življenju mlade ženske (igra jo kar Waller-Bridge), ki se sooča s smrtjo najboljše prijateljice, težavno družino in kopico neuspešnih bolj ali manj resnih zvez. Serija je bila tako v ZDA kot tudi v Veliki Britaniji pravi hit, predvsem zaradi značilnega humorja in politično nekorektne poštenosti, ki ju prinaša prav Waller-Bridge. Druga in zadnja sezona je mogoče celo boljša od prve, saj prinaša poleg zelo dobro premišljenih trenutkov, v katerih protagonistka ruši četrto steno, tudi kar nekaj igralsko izpiljenih likov in monologov, predvsem tistih, ki jih imata Andrew Scott in Kristin Scott Thomas.

Bonding (24. april, Netflix)


Odkrito o seksu se zdi glavna značilnost serij letošnjega leta. Seznam je kar dolg, od že omenjenih Fleabag in Pose, do serij Sex Education in Euphoria (dostopna na HBO GO). Na dolg seznam teh serij spada tudi Bonding, črna komedija o svetu BDSM seksa. Glavna junakinja Tiff (Zoe Levin) je študentka, ki si mesečno plačo zaokroža z delom v klubu kot t. i. Dominatrix. Vse se začne, ko izbere svojega najboljšega prijatelja Peta (Brendan Scannell) za asistenta pri delu. Serija se trži s tem, da vsebuje pravo dozo črnega humorja, ki pa žal ostaja v mejah prevelike politične korektnosti. To sicer ne pokvari serije, saj ustvarjalci niso pozabili na nekaj resnih, skoraj tragičnih trenutkov in seveda na primerne cliffhangerje, ki te skorajda prisilijo, da serijo pogledaš v enem kosu; to sicer ne bo težko, saj serijo sestavlja 7 epizod, najdaljša pa je dolga le 15 minut.

Černobil (Chernobyl, 6. maj, HBO, dostopno na HBO GO)


To je serija, ki nikakor ne rabi predstavitev, saj se o njej govori že kar nekaj mesecev. Govori o tem, kaj se je zgodilo med oziroma po černobilski nesreči, ki velja za največjo jedrsko nesrečo v človeški zgodovini. Černobil si je sicer dovolil kar nekaj “pesniške svobode”, predvsem pri liku Ulane Khomyuk (Emily Watson), ki je sestavljen iz večjega števila znanstvenikov in znanstvenic, ki so sodelovali pri raziskovanju nesreče. Če zaenkrat pustimo ob strani politične poglede na serijo, ki naj bi spet zbujala strah pred komunizmom, kar pa, resnici na ljubo, počne skoraj vsaka ameriška serija, imamo pred seboj kakovostno izveden televizijski produkt iz vseh zornih kotov (tako tehničnih kot tudi igralskih ali scenarističnih).

Years and years (14. maj, BBC in HBO)


Serija sledi družini Lyons iz Manchestra petnajst let v prihodnost. Zgodba se začne leta 2019, ko se na političnem prizorišču pojavi nova političarka Vivienne Rook (Emma Thompson), ki že v prvem intervjuju sproži državni škandal, ko reče, da jo ne briga za Izraelsko-Palestinsko krizo. V naslednjih letih se odnosi med ZDA in Kitajsko tako pokvarijo, da se njuna ekonomska vojna spremeni v pravo vojno, ko Donald Trump, ki je bil izvoljen za drugi mandat, vrže jedrsko bombo na otok Hong Sha Dao, že prej pa Rusija dokončno zasede celotno Ukrajino. Skozi vse to se družina Lyons sooča s težavami, ki jih novi svet prinaša s seboj: gospodarsko krizo, bančno krizo, celo begunsko krizo. Jasno je, da je serija kritika sedanjosti, saj se marsikateri dogodek zdi precej verjeten tudi v našem trenutnem svetu. Ne manjka niti odkritih monologov, ki ne glede na svojo vsebinsko kvaliteto delujejo preveč odkrito propagandni, a scenarist Russell T. Davis (Queer as Folk, Doctor Who, Cucumber) je uspel te trenutke omiliti. Serija ima predvsem dobro okarakterizirane like, na katere se gledalec hitro naveže in z njimi sočustvuje tudi v najtemnejših trenutkih.

Final space (druga sezona) (24. junij, Cartoon Network)


Serija sledi pustolovščinam astronavta Garyja in nejgovega prijatelja Mooncakea, ki iščeta rešitev na vprašanja, kaj je kraj Final Space. V animirani seriji ne manjka medgalaktičnih zabavnih pustolovščin in humorja vseh sort. Grafično je serija vrhunska, prav tako ponuja kar nekaj izjemnih in odštekanih idej, čeprav so bili šibka točka prve sezone trenutki, ko naj bi liki kazali svoja čustva, kot na primer ljubezenski trenutki med Garyjem in Quinn. Druga sezona je to šibko točko na ponekod rešila, ponekod pa še ne povsem. A vsekakor je druga sezona skoraj enakovredna prvi, saj se zdi, da imajo ustvarjalci jasno začrtano zgodbo, ki jo hočejo povedati. A ne glede na to je serija Final space prava lahkotna animirana znanstvena fantastika za poletne dni.

O avtorju

Alex Kama Devetak

"I don't know who you are. Or whether you're a man or a woman. I may never see you or cry with you or get drunk with you. But I love you. I hope that you escape this place. I hope that the world turns and that things get better, and that one day people have roses again. I wish I could kiss you." (V for Vendetta, Alan Moore)

Podobni prispevki

Pošlji komentar

avatar
  Subscribe  
Obvesti me