Od tretje epizode druge sezone naprej se upravičeno zastavlja vprašanje, če bi slehernik preživel to, kar je junakinja Elisabeth Moss. Že res, da obstajajo tudi takšni primeri, ampak bistvo umetniško dodelanega dela je to, da je razvoj določenega junaka prepričljiv, ne pa zaklenjen v določen predalček. To, kar se dogaja z June, enostavno ni naravno, četudi je res, da poznamo iz resničnosti še hujše primere zlorabljanja žensk.

S tvojimi pravdarji se bom jaz pravdal, tvoje otroke bom jaz rešil.

Te besede Serena posveča June v enajsti epizodi, a se zdi, da se ne zaveda povedi, ki ji sledijo: »Ujetnik bo močnemu vzet in plen bo nasilniku ušel.« Če upoštevamo to, da June v drugi sezoni večkrat pobegne iz svojega prisilnega doma, gre za nenavadno subtilen namig. Po drugi strani je takšna subtilnost v resnici odveč, saj Gilead dejansko ni krščanska družba in ni potrebe, da bi se poglobili v Biblijo, če se že lahko poglobimo v feminizem. Tukaj bomo vendarle pogledali, kaj je serija dosegla z bibličnimi referencami.

Handmaid's Tale Deklina zgodba finale s02

Usta tujk so globoka jama, na kogar se Gospod jezi, pade vanjo.

Tem božjim besedam iz dvanajste epizode sledijo vrstice: »V otrokovem srcu je zakoreninjeno bedaštvo, vzgojna šiba ga spravi iz njega«, kar je le primerno za temo zadnje epizode druge sezone, v kateri se Serena upira temu, da ženskam ni dovoljeno brati, saj deklice ne bodo mogle pravilno razumeti Biblije, če je ne bodo znale prebrati.

V začetku je bila Beseda in Beseda je bila pri Bogu in Beseda je bila Bog. V njej je bilo življenje in življenje je bilo luč ljudi. In luč sveti v temi.

Besede, ki so med najbolj znanimi iz Biblije, odkrijejo božji kompleks, ki ga Deklina zgodba pridno redi od samega začetka. Ne le, da bo serija rešila vse sodobne moralne zadrege tako, da bo spreobrnila sodobno Ameriko v alegorijo, ampak bo hkrati spreobrnila vse nevernike. Zdaj, ko sem to napisala, lahko privoščim seriji resnično revolucionarnost glede ženskega vprašanja na televiziji, ki ga lahko primerjamo le s Seksom v mestu, s to razliko seveda, da je Seks v mestu (Sex and the City, 1998) televiziji razkril ženski orgazem, Deklina zgodba pa pomen materinstva v sodobni družbi.

Handmaid's Tale Deklina zgodba

Moja ljubka Nichole.

Nehajmo že z Biblijo, nismo Deklina zgodba. Nichole izvira iz starogrških besed  »zmaga ljudstva« ‒ očitno še ena napoved, še posebej, če upoštevamo, da June imenuje svojo hčerko Hope.

Mogoče se zdi, da pretiravam, ampak le spomnimo se epizode, v kateri June rodi, medtem ko jo zunaj hiše varuje volk. Neposreden namig na starodavno podobo »she-wolfa«, rojstvo Romula in Rema, nastanek Rima, začetek krščanstva. Če se vam zdi, da je ta primerjava pretirana in nedosledna, potem je to verjetno zato, ker je pretirana in nedosledna.

Blagoslovljen bodi plod.

Iz spletnih komentarjev in številnih kritik serije je razvidno, da nismo vsi zadovoljni z drugo  sezono, plodom prve, katere zapleti Margaret Atwood se ne morejo primerjati z denimo vrtnarjenjem, divjimi rojstvi in čudnimi obsesijami Freda Waterforda, ki ne ubogajo niti enega Gileadovega zakona.  Serija bi lahko bila trikrat boljša, če bi izbrisali iz spomina vse primere Juninega uporništva, ki bi bili nemogoči v prvi sezoni, a ni smiselno komentirati serije, ki je ni in je verjetno tudi v prihodnosti ne bo.

Handmaid's Tale Deklina zgodba

Pošlji komentar

Komentirajte in ocenite novico!

avatar
  Subscribe  
Obvesti me