Argentinka Lola Arias si je za svoj filmski prvenec zamislila dokumentarec o vojni za Falklandske otoke, ki se je odvijala pred več kot petintridesetimi leti. Sarajevski festival je strašljivo primerno mesto za prikaz tega kakopak družbeno kritičnega filma, ki je zastavljen kot nekakšna zmes med pričevanji udeležencev in gledališko predstavo. Nekateri izmed nekdanjih vojakov premorejo precej igralskega talenta in odrske prezence, prav to pa skupaj z že omenjeno postavitvijo in kadriranjem dokumentarcu vdahne svojstven pečat. Za večino sveta “nepomembna” in “kratka” vojna z nekaj “kolateralne škode” je precej spremenila potek takrat še izredno mladih ljudi. Težko si je namreč predstavljati, da se v realnosti med seboj spopadajo najstniki, še posebej, če o tem govorijo že osiveli veterani. V realnost nas zelo nazorno prepriča sam konec, ali pa pomenljivo petje komada “Riptide” s strani enega izmed mladih igralcev, ki imajo pri svojih letih povsem drugačno mladost in perspektivo od “likov”, ki jih za potrebe posnetega upodobijo. O tem verjetno ne razmišljajo ljudje, ki v imenu “načel” in “domoljubja” vodijo bitke. Pa bi morali. Morali bi se vprašati, če bi smrt svojega otroka, vnuka, prijatelja ali brata še vedno tolmačili kot “kolateralno škodo”.

O avtorju

Nik Beseničar
Copy Editor & Copy Writer

Obožujem dobre filme. O njih zelo rad debatiram, zato se me je v bolj "laičnih" krogih prijel sloves filmskega poznavalca in filmofila. Prijatelji me radi vprašajo, kateri film jim priporočam. Zaradi omenjenega in zaradi dejstva, da pisanje spodbuja razmišljanje, sem se pridružil ekipi Filmstart. Ko ne gledam filmov, sem sicer sveže pečeni zdravnik, ker pa ta poklic za razliko od filma domišljiji ne pušča ravno odprte poti, je projekt Filmstart zame toliko bolj dobrodošel.

Podobni prispevki

Pošlji komentar

Komentirajte in ocenite novico!

avatar
  Subscribe  
Obvesti me