Quentin Tarantino sreča Audition in Hardy Candy, nato pa se skupaj odpravijo do Ameriškega psiha, kjer naletijo na popolnoma zblaznelo Čedno dekle, za hip pa se oglasita še Morilca na kolektivca. Leta 1990 rojeni Nicolas Pesce je skupaj nametal nekaj ikoničnih potez iz filmov sorodnega žanra, jih začinil s ščepcem humorja in bledo predstavo Christopherja Abbotta, ter splavil izdelek brez repa in glave. Treba mu je sicer priznati, da je nekatere prej omenjene prvine dobro restavriral; vse od “split screena” pa do studijskih scen, vendar rekla “Dobri umetniki kopirajo, veliki kradejo” za razliko od Tarantina ni uspel v celoti realizirati. Ob Abbottu največ igralnega časa odžre Mia Wasikowska, poleg njiju pa se pojavi tudi Laia Costa, katere se boste morda spomnili iz tudi od nas opevane Victorie. Precej bizarni, nelogični in paradoksalni zgodbi se morda ne uspe izvleči prav zaradi manka katarze in nejasne – a za zgodbo verjetno ključne – preteklosti glavnega junaka, katera razen majhnih namigov ostane nepojasnjena, gledalec pa nepotešen. Za tiste s slabim želodcem film gotovo ne pride v poštev – med predstavo v sarajevskem Meeting Pointu je nekaj gledalcev projekcijo zapustilo še pred koncem –, roko na srce pa ga je potrebno odpriporočiti tudi tistim z nekaj dobrega okusa …

O avtorju

Nik Beseničar
Copy Editor & Copy Writer

Obožujem dobre filme. O njih zelo rad debatiram, zato se me je v bolj "laičnih" krogih prijel sloves filmskega poznavalca in filmofila. Prijatelji me radi vprašajo, kateri film jim priporočam. Zaradi omenjenega in zaradi dejstva, da pisanje spodbuja razmišljanje, sem se pridružil ekipi Filmstart. Ko ne gledam filmov, sem sicer sveže pečeni zdravnik, ker pa ta poklic za razliko od filma domišljiji ne pušča ravno odprte poti, je projekt Filmstart zame toliko bolj dobrodošel.

Podobni prispevki

Pošlji komentar

Komentirajte in ocenite novico!

avatar
  Subscribe  
Obvesti me