Na Dunaju rojena avstrijska režiserka Barbara Albert je po relativno dolgi pavzi petih let ponovno posnela celovečerni film, navdahnjen po resnični zgodbi njene rojakinje, slepe skladateljice Marie Theresie von Paradis. Slednjo, čeprav ne ravno blesteče, v pravljičnem letu 1777 upodoblja mlada nemško-romunska igralka Maria-Victoria Dragus (The White Ribbon, Matura). Hja, predstave po vzoru Ala Pacina iz Vonja po ženski in Jamieja Foxxa iz Raya so, sodeč po prikazanem, zaenkrat stvar preteklosti, film pa po drugi strani odlikujejo fotografija, scenografija za eksterior je verjetno zmanjkalo sredstev  in kostumografija nekih po klasični glasbi znanih časov, kjer se vonj parfuma prepleta z vonjem znoja, vonj “pudra” pa z vonjem zagnojenih ran pod razkošno lasuljo, ki ne preslepi nikogar … Med precej grotesknimi igralskimi vložki, ki morda namerno referirajo na posebnosti takratne buržoazije, še najbolj navduši pragmatični lik sicer prav tako resničnega dr. Mesmerja, za katerim stoji v Vzhodni nemčiji rojeni Devid Striesow (Propad).

O avtorju

Nik Beseničar
Copy Editor & Copy Writer

Obožujem dobre filme. O njih zelo rad debatiram, zato se me je v bolj "laičnih" krogih prijel sloves filmskega poznavalca in filmofila. Prijatelji me radi vprašajo, kateri film jim priporočam. Zaradi omenjenega in zaradi dejstva, da pisanje spodbuja razmišljanje, sem se pridružil ekipi Filmstart. Ko ne gledam filmov, sem sicer sveže pečeni zdravnik, ker pa ta poklic za razliko od filma domišljiji ne pušča ravno odprte poti, je projekt Filmstart zame toliko bolj dobrodošel.

Podobni prispevki

Pošlji komentar

Komentirajte in ocenite novico!

avatar
  Subscribe  
Obvesti me