Pa se je ponovno zgodilo. Ravno na sredi šeste sezone so nepridipravi uspeli v internetna piratska morja predčasno sploviti plovilo z imenom The Door oziroma peto epizodo nadaljevanke Igra prestolov. Čas pa je, da se ji v kratki, sedaj že kar tradicionalni, analizi posvetimo tudi pri Filmstartu.

Pozor: Besedilo vsebuje kvarilnike, ki lahko vplivajo na izkušnjo ob ogledu serije Igra prestolov.

Takoj na začetku epizode smo, po sprejemu pisma s Baelishevim pečatom, vrženi v neprijetno srečanje, ki doleti Sanso, oziroma, kot se na koncu izkaže, Mezinčka (preseneti ga Brienne). Sansa se ponovno izkaže z neizprosnostjo (za katero je v precejšnji meri kriv tudi Mezinček sam), vendar se Petyru s hlinjeno ponižnostjo in prebrisanim govorom, ki sta ga že mnogokrat rešila iz marsikatere zagate, uspe izgoniti hujši škodi. Glede na njegova pretekla dejanja, za katera se je vedno izkazalo, da so del skritega načrta, bi bilo nespametno ne pričakovati kakšne ukane tudi v njegovem poslovilnem stavku. V njem Sansi “zaupa”, da je Brynden Tully (stric Sansine pokojne matere) zbral vojsko in ponovno zavzel Rečnjavo. S to novico Sansa celo dvigne upe ponovno bojno nastrojenemu Jonu, ki se odpravi na pot, na kateri bo poskusil nekatere manjše hiše Severa prepričati, da se mu pridružijo v boju proti Ramsayu.

Igra prestolov Sansa Mezinček Petyr Baelish Brienne

Po epizodi premora se zopet vračamo k Brezobličnemu bogu in Aryi v Bravoos. Arya je po spodrsljaju, ko je v javni hiši ubila člana kraljeve garde Meryna Tranta, in prestani slepi kazni deležna nove priložnosti, da se dokaže kot prava Nihče. Tokrat mora uspešni gledališki igralki podariti darilo smrti. Ob pripravljanju na izvršitev naloge je Arya soočena s težko preizkušnjo, kjer mora opazovati gledališko predstavo, v kateri sramotijo in na koncu celo obglavijo lik njenega očeta. Začutiti je, da njena preobrazba v Nihče-ta še ni popolnoma prekrila njene navezanosti na svojo preteklost (morda pa je niti nikoli ne bo), vendar Arya uspešno zatre težke spomine in nadaljuje z izvedbo naloge. Nepremično strmenje v žrtev v sobi polni ljudi za prvovrstno morilko sicer – resnici na čast – izpade kar malce leseno.

Za razliko od preostalih delov zgodbe, ki se po večini na veliko zapletajo, se v tokratni epizodi zgodi tudi nekaj zanimivih razpletov. V prvem končno izvemo, kdo bo na Špiku nasledil iz mosta vrženega dolgoletnega kralja Balona Greyjoya. Pri Železnorodnih namreč ni v navadi, da nasledstvo pripada potomcu preminulega kralja, ampak se ljudstvo zbere na robu obale blizu morja, kjer vsi skupaj (morebiti bi lahko rekli celo v malce demokratičnem vzdušju) v navzočnosti Utopljenega boga odločijo, kdo bo njihov novi kralj. Tokrat se za to mesto javita Yara, Balonova hči, in njegov brat ter morilec Euron Greyjoy. Kljub Theonovi iskreni spodbudi ljudstvu, da naj se odloči za njegovo bojevito in Železnim otokom zvesto sestro, je širokoustni Euron očitno bolj prepričljiv. S svojo obljubo, da bodo pod njegovim vladanjem z Železnim ladjevjem odpluli do Vzhodnjega, omogočili Zmajevski kraljici prehod ozkega morja in nato ob njeni strani zavzeli železni prestol, je bolj mamljiv kandidat za zmage željne Železorodne. Theon in Yara pa puške ne vržeta v koruzo, vendar že med obredom imenovanja novega kralja s skupino svojih somišljenikov ukradeta vse večje ladje Špika in odplujeta v nezano. Morebiti pa prehitita Eurona pri izpolnjevanju vsaj dela njegovega načrta in Daenerys pomagata prečkati ozko morje. Zatakne se edino pri delu Euronovega načrta, kjer bi Dany zase dobila tudi Greyjoyevsko moškost.

Igra prestolov Yara Theon Euron Greyjoy

V Mereenu Tyriona tarejo skrbi o podpori ljudstva njegovi manjkajoči kraljici. V tem premišljevanju se odloči, da bi bilo za ljudi dobro, če se speča s stanovsko kolegico Rdeče ženske (ki ji sodelavka iz vzhodnjega tudi v pomlajeni obliki vizualno ne seže niti do kolen). Le-ta naj bi mu s svojimi najzgovornejšimi svečeniki pomagala med ljudstvom ustvariti prepričanje, da je Dany resnično izbranka Gospodarja luči za zmago proti temi in zavzetje Železnega prestola. Poteza se, glede na zaključek prejšnje epizode, kjer je Zmajevska mati vse združene khalasarje lastnoročno (primerneje bi bilo reči lastnotelesno) prepričala v svojo božanskost, zdi malce mimo. Zanimivo bo videti, kako se bo Dany nanjo odzvala. Vredno je omeniti, da morebiti že malce pogrešamo kakršnekoli novice o v drugi epizodi izpuščenih zmajih. V epizodi vidimo tudi Danyino nežnejšo plat (da, navkljub ognjevarnosti svoje zunanjosti jo Neožgana očitno še vedno ima), ko ji Jorah prizna svojo ljubezen in se Daario poleg njiju očitno počuti (in tudi deluje) kot tretje kolo.

Za konec pa še k najzanimivejšim razkritjem tokratne epizode. V najhladnejših delih Zahodnjega, daleč prek zidu, Trioki vran Branu še vedno razkazuje skrivnosti življenja in pokaže, da so v resnici Otroci gozda, v obupanih poskusih branjenja svojih svetih dreves pred ljudmi, ustvarili Bele hodce. Očitno pa se Otroci gozda niso v celoti zavedali posledic, ki bi jih to prineslo svetu, saj lahko  že v naslednjih nekaj kadrih vidimo, kako se zavzeto borijo proti njim. Pred tem se Bran še po svoji lastni volji poda na miselni sprehod po svetu, ki pa se izkaže za več kot le to. V videnju Bran naleti na poveljnika Belih hodcev. Na splošno začudenje ima le-ta zmožnost Brana ne le opaziti, ampak, kot se kasneje izkaže, celo dotakniti. S tem smo izvedeli, da vizije niso prav zares samo vizije, temveč se skozi njih lahko dogajajo tudi dejanski vplivi na opazovani prostor in čas ter z malce magije tudi obratno. To odpre nepredstavljive zmožnosti, ki bi jih lahko Bran uporabil, če se ne bi ravno zaradi stika s poveljnikom Belih hodcev pred vhodom v votlino znašla cela horda le-teh.

Igra prestolov Bran Beli hodci Oni Zeleni vid

Največje razkritje pa so ustvarjalci serije pustili čisto za konec. Šele tam tudi dodobra pride do izraza naslov epizode – The Door (Vrata) -, ki ga v nobenem od ostalih prizorov ni mogoče očitneje zaznati. Pojavljanje naslovnega motiva se je namreč v večini dosedanjih epizod šeste sezone lepo odražalo v večini vsebovanih prizorov.

Od objave zadnje epizode dalje je tako kar naenkrat polovica interneta postala popolnoma neuporabna. Propadle so vse teorije o prijaznem konjarju Hodorju/Willysu. Prav vse, do najbolj divjih, v katerih je imel Hodor v mladih letih, podobno kot Bran, menokožke sposobnosti in naj bi večkrat zdrsnil v “misli” Lyaninega konja, s čimer je le-ta, ob pomoči Willysa, v očeh drugih postala odličen jezdec. Hodorju naj bi se zgodilo ravno tisto, na kar je Brana neprestano opozarjal Trioki vran. Pri predolgem zadrževanju v drugi obliki pride do tega, da uporabnik ni več možen zdravega povratka v lastno telo. Tako se tudi Hodor enkrat ni več mogel v celoti vrniti v človeški um, ter je zato znal izgovarjati le še eno besedo. Poleg tega pa naj bi bilo Branu ravno zaradi Willysovega preprostejšega, na “konjske misli” navajenega uma lažje zdrsniti vanj.

Igra prestolov Hodor Bran Meera

Pa se sedaj vrnimo k naši sceni v votlini. Po vdoru hiperaktivnih modrookih zombijevskih bratrancev likov iz filma World war Z se začne divje bežanje proti izhodu na koncu tunela. Tekom bega se Branov krvovolk Poletje pogumno postavi v bran svojemu gospodarju in na žalost podleže pod udarci napadalcev. Nato se na koncu dolgega tunela Hodorju, Branu (na nosilih) in Meeri komajda uspe prebiti skozi vrata in zapreti hodce v tunel. Tedaj se Hodor s svojo težo nesebično nasloni na vrata, Meera pa mu veli “Hold the door”, in v tem položaju tudi prav po viteško sklene svoje življenje. Poseben čar tega prizora je tudi v tem, da Bran hkrati uporablja svoje sposobnosti menokožca in zelenega vida. V videnju se nahaja v preteklosti sredi Zimišča, hkrati pa je zdrsnil v odraslega Hodorja, da si je omogočil pobeg iz votline. Na koncu ravno ta hkratna uporaba Branovih magičnih sposobnosti povzroči zmedo in mladi Willys v videnju naenkrat zasliši Meero, kako odraslemu konjarju veleva “Hold the door” in iz tega nekako pride do travmatske poškodbe njegovega uma, ki tako za vedno ostane zaznamovan z izgovorjavo popačenke tega navodila – Hodor.

Manly tears were shed.

P.S.: Dobili smo tudi nadaljevanje iskrenja iz Tormundovih oči.

P.S.2: Ali ste opazili, da je v dramski igri, ki jo Arya na svoji morilski misiji opazuje, hkrati dejansko odigrala tudi svojo lastno vlogo in poleg tega morebiti s svojo nalogo celo napoveduje svojo prihodnost (za umorom igralke v vlogi Cerser tudi umor resnične Cersei)?

Pošlji komentar

avatar
  Subscribe  
Obvesti me