Nekateri jih obožujejo in imajo za filmski vrhunec leta medtem ko drugi menijo, da gre za precenjeno nagrado, ki nagrajuje predvsem politiko, ne pa kakovosti. Verjetno je resnica nekje vmes in tokrat se že kažejo zobje slednje. Poletna filmska sezona je končana in v igro prihajajo resnejši filmi, mnogi med njimi pa že stegujejo lovke po potencialnih nagradah.

Zadnji mesec je veliko prahu dvignil že tako kontroverzni film Rojstvo naroda (The Birth of a Nation), veliki zmagovalec festivala Sundance in obenem režiserski ter scenaristični debi igralca Nata Parkerja, ki je v filmu prevzel tudi glavno vlogo. Gre za resnično zgodbo iz leta 1831, ko je suženj Nat Turner svoje sotrpine vodil v uporu zoper bele sužnjelastnike v Virginiji, natančneje okrožju Southampton, katere rezultat je bila smrt okoli šestdesetih belcev in dvesto temnopoltih. Glede na lanske prepire okoli “belih oskarjev”, ki zoperstavljajo temnopolte filmarje in igralce, se zdi naslednja prireditev kot naročena za slavje katerega izmed slednjih, saj je Akademija znana po mnogih “popravljanjih napak” iz preteklosti. Da je pomp okoli filma še večji, je distributer Fox Searchlight pravice za predvajanje odkupil za rekordnih 17.5 milijona dolarjev, kar je najvišja vsota v zgodovini festivala.

Toda Rojstvu naroda je načrte prekrižala nepričakovana afera, saj so na dan prišli stari grehi idejnega vodje projekta, prej omenjenega Nata Parkerja, ki je bil leta 1999 skupaj s takratnim cimrom, Jeanom McGiannijem Celestinom, obtožen posilstva njune sošolke. Slednji je bil celo spoznan za krivega, da pa je situacija še bolj zapletena, je žrtev posilstva pred dvema letoma storila samomor, prav v Rojstvu naroda pa smo priča tudi brutalnemu prizoru posilstva. Mnoga gostovanja na festivalih so bila odpovedana ali pa je bilo odpovedano le Parkerjevo promoviranje filma, ki bi moralo vključevati tudi mnoge tiskovne konference ipd.

Seveda se je stroka razdelila na dva pola. Prvi obsojajo Parkerja in njegovo preteklost, medtem ko drugi menijo, da gre za načrtno pranje umazanega perila v javnosti in da naj se filma ne sodi po tem. Nekateri kritiki so celo mnenja, da sam film sploh ni nič posebnega in da se niti ne more primerjati z 12 let suženj izpred nekaj let ter da je celotna pozornost le posledica odličnega “tajminga” v povezavi s kritikami oskarjev zadnjih nekaj let. Tako naj bi Parker požel mnogo ovacij še pred premiernim predvajanjem na Sundancu, kar je nadvse neobičajno, glede na to, da gre za neznanko v svetu filma. K množičnemu lobiranju za uspeh je botrovala tudi polomija Upornik neodvisne države Jones z Matthewom McCounagheyjem v glavni vlogi, ki je kritiško in finančno povsem pogorela. Dejstvo je, da so se sedaj možnosti za zmago Rojstva naroda na oskarjih drastično zmanjšale in tako se odpirajo vrata za mnoge druge.

Če ostanemo pri tematiki raznovrstnosti in predvsem “zatiranju temnopoltih” v ameriški filmski industriji ter družbi, je naslednji potencialni favorit na nagradah akademije drama Loving, delo priznanega režiserja Jeffa Nicholsa, ki je s filmom Zaklonišče (Take Shelter) slavil na Liffu pred nekaj leti, posnel pa je tudi nekaj kritiško čislanih filmov, kot sta Mud in letošnji Midnight Special. Zgodba prej omenjene drame govori o medrasnem paru Richardu in Mildred Loving, ki sta bila zaradi poroke zatirana in leta 1958 v zvezni državi Virginija tudi obsojena na zaporno kazen. Da gre za adaptacijo resnične zgodbe, najverjetneje ni potrebno močno poudarjati, omeniti pa velja, da ju bosta upodobila Joel Edgerton (Darilo, Midnight Special) in Ruth Negga (serija Pridigar), poleg njiju pa bomo v filmu lahko videli še Michaela Shannona (Jekleni mož, Zaklonišče), ki je režiserjev tesen sodelavec in se je do sedaj pojavil v prav vseh njegovih filmih.

Štrene zna premešati tudi Denzel Washington s svojim tretjim režiserskim podvigom z naslovom Fences, v katerem bo imel tudi glavno vlogo. Njegova zgodba, sicer priredba igre Augusta Wilsona, kateri je spisal tudi scenarij, se bo dotaknila medrasnih napetosti v petdesetih letih prejšnjega stoletja, poleg dvakratnega oskarjevca pa bomo od bolj znanih imen lahko videli še Violo Davis (Odred odpisanih).

Kar se tiče ostalih tematik, je trenutno glavni favorit gotovo muzikal Damiena Chazella La La Land, ki je popolnoma navdušil gledalce na pravkar končanem festivalu v Benetkah. Prvi odzivi pravijo, da je film še boljši od režiserjevega odličnega predhodnika Ritem norosti (Whiplash) in tako utegnejo januarja prihodnje leto nominacije kar deževati. Sicer gre za ljubezensko zgodbo med jazzovskim pianistom in mlado nadebudno igralko, upodobila pa ju bosta Ryan Gosling in Emma Stone. O filmu smo nekaj zapisali že ob objavi prvega napovednika.

ryan gosling, emma stone, damien chazzelle, whiplash, ritem norosti, muzikal, la la land,

Damien Chazelle je s svojim drugim filmom postal prvi favorit za najboljši film leta.

Na preži je tudi dvojec Tom Hanks/Clint Eastwood, ki je, tudi v slovenske kinematografe, ravnokar dostavil dramo po resnični zgodbi s slovenskim naslovom Čudež na reki Hudson. Morda se mnogi med vami spomnite dogodka izpred nekaj let, ko je pilot Chesley ‘Sully’ Sullenberger med strmoglavljenjem letala zasilno pristal na reki iz naslova in tako rešil življenja mnogih. Toda film razkriva, da so se v zakulisju dogajale mnoge spletke, ki Sullyju niso prinesle prav rožnatih časov. Hanks je prevzel naslovno vlogo (originalni naslov filma se glasi Sully), medtem ko je legendarni Eastwood poprijel za kamero. Še kako besedo več o filmu lahko ujamete v članku o napovedniku, poudariti pa je treba, da se mu glede na čas izida in dosedanje kritike obetajo maksimalno kakšne nominacije, medtem ko možnosti za zmago v pomembnejših kategorijah nima.

Glede na to, da so resnične zgodbe velika uspešnica v sezoni nagrad, zagotovo velja omeniti še Snowdna in Hacksaw Ridge. Prvi je novi film kontroverznega Oliverja Stona in ga bomo v kinematografih lahko ujeli že ta mesec, toda mnoga odlašanja z datumom izida niso prav vzpodbudna in tudi kvaliteta zadnjih Stonovih filmov ni bila prav na vrhunskem nivoju. Tako je film še velika uganka, zanimivo pa bo videti igralsko predstavo Josepha Gordona Levitta, ki bi sodeč po napovednikih lahko posegel po kaki nagradi. Je pa veliko več navdušenja zaznati ob novem filmu Mela Gibsona, prej omenjenemu Hacksaw Ridge, ki je pred nekaj dnevi v Benetkah prejel desetminutne ovacije občinstva. Avstralec je bil po mnogih javnih incidentih izgnan iz Hollywooda, toda nizkoproračunski Krvavi pravičnik (Blood Father), prav z Gibsonom v glavni vlogi, in še posebej novi režiserski poskus sta nakazala, da utegne Hollywood odpustiti stare napake. Velike vrnitve so velik adut na podelitvi prestižnih kipcev, saj se lahko spomnimo na recimo Mickeyja Rourka, ki je za las ostal brez tako želene nagrade, pred dvema letoma pa je, tudi na račun prej pozabljenega Micheala Keatona, Birdman slavil v kategoriji najboljšega filma, igralec pa je ostal brez kipca. Bi lahko Gibson tako slavil s filmom, vendar ne kot režiser? Ne pozabimo tudi, da je pred dvajsetimi leti dvojčka že osvojil z Pogumnim srcem (Braveheart), toda dejstvo, da v prvem napovedniku Gibsona poimensko niso niti omenili, je kar močan pokazatelj, da bo odpuščanje težak zalogaj. Antisemitistične izjave so velik greh v tovarni filmov, kakršna je Hollywood, ki ga seveda vodijo močni judovski lobiji.

Največja uganka pa je zagotovo Tišina (Silence), najnovejši film slovitega Martina Scorseseja, ki še nima niti prvega napovednika, znan pa ni tudi datum izida. Sprva so bili za trojico glavnih vlog zamišljeni Daniel Day-Lewis, Gael Garcia Bernal in Benicio del Toro, toda mnoga zavlačevanja s produkcijo so bila razlog za njihovo odpoved, ameriški režiser italijanskega rodu pa jih je nadomestil z Liamom Neesonom, Andrewom Garfieldom in Adamom Driverjem. Slednji ima sicer na območju igralskih nagrad rezervo še s Patersonom Jima Jarmuscha, medtem ko je Garfield glavni junak prej omenjenega Hacksaw Ridge. Tišina bo sledila jezuitskima misijonarjema, ki ju pri iskanju mentorja spremljata pregon in nasilje, med vsem pa podvomita tudi v svojo vero. Gre za Scorsesejev najdaljši film, saj je njegov igralni čas kar tri ure in petnajst minut. Bojda naj bi bila produkcija končana oktobra in zanimivo bo videti, če se bo filmu uspelo pravočasno prijaviti na oskarjevsko dirko.

silence-movie-2016-liam-neeson-scorsese

Liamu Neesonu tokrat najverjetneje niso ugrabili družinskega člana.

Kot zadnjo v vrsti potencialnih kandidatov pa predstavljamo še eno uspešnico Sundancea, Manchester by the Sea, delo režiserja in scenarista Kennetha Lonergana, ki se lahko podpiše pod scenarij za Tolpe New Yorka (Gangs of New York) in, ne boste verjeli, De Nirovi komediji Analiza pa taka (Analyze This) ter Mafijski bluz (Analyze That). Sam je sicer spisal in režiral še zelo dobro sprejetega Računaj name (You Can Count on Me), zgodba njegovega novega filma pa govori o stricu, ki mora poskrbeti za svojega nečaka, kateremu umre oče. Pohval je deležen predvsem Casey Affleck, ki ima glavno vlogo, in mnogi namigujejo, da bi lahko postal še drugi brat Affleck s pozlačenim kipcem v roki. V filmu med drugim nastopata še Michelle Williams (Moj teden z Marilyn), bivša zaročenka Heatha Ledgerja, in Kyle Chandler (Volk iz Wall Streeta).

Omeniti velja še Prihod (Arrival), novi film Kanadčana Denisa Villeneuva, a glede na to, da je bil režiserjev odlični lanski Sicario na oskarjih povsem spregledan in da gre za žanrsko Akademiji povsem nenaklonjen film (lanski Pobesneli Max je bil redka izjema), je mogoče pričakovati le kakšnega oskarja za tehnične kategorije. Na prvi pogled je nagradam primeren tudi novi film Roberta Zemeckisa Zaveznika (Allied), z Bradom Pittom in Marion Cotillard v glavnih vlogah. Dogajanje, ki je postavljeno v drugo svetovno vojno, ima že samo po sebi veliko mero privlačnosti, renomeja prisotnih pa prav tako ne gre zanemariti. Iz igre je že izpadla medlo sprejeta Luč med oceanoma (The Light Between Oceans), z dokaj sveže zaljubljenim parčkom Michaelom Fassbenderjem in Alicio Vikander v glavnih vlogah. Na vidiku zaenkrat ni nobenega žensko centriranega filma, morda pa bi v to kategorijo lahko prišteli Dekle na vlaku, ki pa je še eden v vrsti oskarjevsko netipičnih filmov, tako da se zagotovo obeta pojav še kakšnega izdelka iz te skupine, saj bi v nasprotnem primeru lahko prišlo do kakšnih novih kontroverznosti.

Zaenkrat so, od v članku omenjenih favoritov, v Sloveniji napovedani Čudež na reki Hudson (kot rečeno, si ga lahko že ogledate), Snowden, Prihod, Dekle na vlaku in Zaveznika, medtem ko bodo ostali najverjetneje na sporedu pozno decembra oz. v pričetku prihodnjega leta, morda pa se kateri izmed njih znajde že na letošnjem Liffu.

MEL GIBSON

Bo “Pobesneli Mel” dvajset let kasneje ravno tako nasmejan?

Subscribe
Obvesti me
guest
0 komentarjev
Inline Feedbacks
View all comments
0
Would love your thoughts, please comment.x
()
x