“Kje so in kaj počnejo?” je nova Filmstartova rubrika, ki bo enkrat mesečno predstavila že nekoliko pozabljeno ime iz sveta filma. Skratka, govorili bomo o nekdaj uspešnih režiserjih, igralcih, scenaristih itd., ki so zapadli v pozabo oz. njihova novejša dela niso več tako akutalna ali pa (trenutno) uživajo v zasluženem pokoju. Hkrati bo to najbolj interaktivna rubrika našega portala, saj vas bralce prosimo, da na družabnih omrežjih ali pa na naši uradni spletni strani (spodaj, pod komentarje) napišete, o kom naj se pozanimamo do prihodnjega meseca.

Tokrat vam predstavljamo Joela Schumacherja, nekdaj “A-list” režiserja, čigar zadnje uspešnice so od nas oddaljene že kar nekaj let.


Joel Schumacher je bil rojen v New Yorku, 29. avgusta 1939. Njegov oče je prišel iz ameriške zvezne države Tennessee in ni znano, ali je slavni režiser v sorodu z morda še bolj slavnim dirkačem … Mladi Joel je študiral dizajn in modo ter nekaj časa služboval v modni industriji, nato pa ugotovil, da njegovo srce vendarle pripada filmu. Po selitvi v Los Angeles je sprva deloval kot kostumograf; v tem obdobju je sodeloval v dveh filmih Woodyja Allena, in sicer leta 1973 v znanstvenofantastični komediji Spalec (Sleeper) in leta 1978 v drami Notranje življenje (Interiors). Iz cone udobja se je kaj kmalu pomaknil s scenarijem za glasbeno dramo Iskra (Sparkle, 1976), scenarij pa je spisal tudi za muzikal The Wiz iz leta 1978, predelavo knjige Čarovnik iz oza s temnopolto igralsko zasedbo.

Ted Ross, Diana Ross, Nipsey Russel in Michael Jackson!

Režijski debi je sledil leta 1981, ko je takrat 42-letni Schumacher lansiral Neverjetno žensko, ki se zmanjšuje (The Incredible Shrinking Woman). V osemdesetih je postregel z dvema filmoma s takrat priljubljenimi mladinskimi igralci: St. Elmo’s Fire in Izgubljeni fantje (The Lost Boys). Takoj na začetku devetdesetih je izšla Tanka linija smrti (Flatliners), film o študentih medicine, ki eksperimentirajo z izkušnjo skorajšnje smrti. V njem so nastopili Kiefer Sutherland, Julia Roberts, William Baldwin, Oliver Platt in Kevin Bacon, zgodba pa je svoj pečat pustila tudi pri nas. Leta 1993 je izdal zloglasni Prosti pad (Falling Down) z Michaelom Douglasom v glavni vlogi, sledili pa sta adaptaciji knjig ameriškega pravnika in pisatelja Johna Grishama, Klient (The Client, 1994) in Čas za ubijanje (A Time to Kill, 1996). Prvo gotovo poznate, saj ste jo na programu slovenskih komercialnih televizij lahko zasledili že večkrat.

Michaelu Douglasu se je v Prostem padu popolnoma “utrgalo”!

Leta 1995 je Schumacher na mestu režiserja franšize o superjunaku Batmanu nasledil Tima Burtona, ki je prej posnel dva filma z Michaelom Keatonom v glavni vlogi. Nadaljevanje z naslovom Batman za vedno (Batman Forever), v katerem se je v vlogi človeka netopirja preizkusil Val Kilmer, je sicer pobralo kar zajeten kupček zelencev, a med kritiki in gledalci ni doseglo uspeha predhodnikov. Dve leti kasneje je sledila polomija z naslovom Batman in Robin (Batman & Robin), za potrebe katere sta v glavnih vlogah zaigrala George Clooney in Chris O’Donnell, kot rezultat vsega skupaj pa je studio Warner Bros. franšizo postavil na hladno.

Val Kilmer kot Batman in Jim Carrey kot Riddler (“Ugankar”).

Na prehodu v novo tisočletje sta v istem letu kinematografe napadla Osem milimetrov (8MM) in Popolna tatvina (Flawless), prvi z Nicolasom Cageom in drugi z Robertom DeNirom v glavni vlogi. Naslednje leto je Schumacher Hollywood seznanil s takrat mladim irskim igralskim upom Colinom Farrellom, ki je zaigral v vojni drami z obdobja Vietnamske vojne, Dežela tigrov (Tigerland, 2000). K bolj komercialnim projektom se je vrnil z V slabi družbi (Bad Company, 2002), a je bil film finančno in kritiško polomija. Prava vrnitev mu je naslednje leto uspela z zanimivim kriminalnim trilerjem Telefonska govorilnica (Phone Booth), ponovno s Farrellom v glavni vlogi. S Cate Blanchett je nato sodeloval v biografiji umorjene irske novinarke Veronice Guerin (Veronica Guerin, 2003), niz filmskega ustvarjanja pa nadaljeval z ekranizacijo muzikala Fantom iz opere (The Phantom of the Opera, 2004), ki je bila za oskarja nominirana trikrat. Relativen finančni uspeh je dosegel še z misterioznim trilerjem Številka 23 (The Number 23, 2007), kjer se je v nekoliko drugačni vlogi preizkusil Jim Carrey.

“Pogovor” med Kieferjem Sutherlandom in Colinom Farrellom.

Schumacherjev zadnji do sedaj posneti film predstavlja kriminalni triler Talci (Trespass, 2011), kjer sta moči združila režiserjeva stara znanca Nicole Kidman in Nicolas Cage. V vlogi režiserja se je nato preizkusil še v dveh epizodah prve sezone serije Hiša iz kart (House of Card), zadnja štiri leta pa pri nobenem resnejšem projektu ni sodeloval aktivno. Pri njegovih 77-letih so sicer bodoči projekti pod vprašajem. Saj ne, da bi bil prestar, spomnimo samo, da je Paul Verhoeven pri enaki starosti lani izdal izjemno hvaljeno Ono (Elle), a se zdi umetniška pavza vseeno predolga, da bi jo prekinil. Kaj drugega trenutno počenja režiser, ki je, v kolikor niste razbrali že iz uvodnih stavkov tega članka, skoraj celotno svojo kariero odkrit homoseksualec, ne vemo, smo ga pa lani lahko ujeli v dokumentarcu Spika Leeja Michael Jackson’s Journey from Motown to Off The Wall.

Ena izmed aktualnejših slik.

O avtorju

Nik Beseničar
Copy Editor & Copy Writer

Obožujem dobre filme. O njih zelo rad debatiram, zato se me je v bolj "laičnih" krogih prijel sloves filmskega poznavalca in filmofila. Prijatelji me radi vprašajo, kateri film jim priporočam. Zaradi omenjenega in zaradi dejstva, da pisanje spodbuja razmišljanje, sem se pridružil ekipi Filmstart. Ko ne gledam filmov, sem sicer sveže pečeni zdravnik, ker pa ta poklic za razliko od filma domišljiji ne pušča ravno odprte poti, je projekt Filmstart zame toliko bolj dobrodošel.

Podobni prispevki

Pošlji komentar

avatar
  Subscribe  
Obvesti me