Lepo pozdravljeni. Sem Matej Patljak in za Filmstrat. vas bom v prihajajočih 11 dnevih iz prve roke seznanjal z dogajanjem na 74. mednarodnem filmskem festivalu v Benetkah. Nekateri me morda poznate že iz poročil iz letošnjega Cannesa, vsi ostali pa lepo vabljeni, da se mi pridružite na moji pustolovščini. Oblika poročanj ostaja ista. Po svojih najboljši močeh vam bom poskušal posredovati predvsem vzdušje in atmosfero festivala, kratka mnenja o videnih filmih in seveda tudi kakšne ekskluzivne video posnetke in fotografije.

Pa že kar začnimo z dnevom 0. V Benetke sem pripotoval 29.08. oz. 1 dan pred uradno otvoritvijo festivala. Iz dveh razlogov. Prvi je vsekakor, da se v miru nastanim in dvignem akreditacijo, medtem ko je drugi povezan z vami, dragi bralci Filmstarta. Ob 15 uri je bil Filmstart. del (festivalske) zgodovine. Kot povsem prvi medij skupaj z le peščico (op. p. bilo nas je okoli 20) preostalih predstavnikov sedme sile smo namreč lahko preizkusili in si ogledali t. i. VR (Virtual reality) sekcijo beneškega filmskega festivala. Ne gre zgolj za prvo VR sekcijo v Benetkah, temveč tudi za prvo VR sekcijo do sedaj na bilo katerem izmed velikih evropskih filmskih festivalov (Berlin, Cannes in Benetke …). Se pravi prvič v zgodovini ima kakšen filmski festivala posebno sekcijo namenjeno zgolj VR-u.

In Benetke so nov trend začele resnično spektakularno. VR-u je namenjen kar cel oto(če)k. Nekaj minut čez petnajsto nas je, peščico izbranih, vodni taksi pripeljal do velikega poslopja, kjer se bodo skozi celotni festival predstavljali in na ogled postavljali takšni in drugačni VR filmi (op. p. uradno odprtje za preostalo javnost in nekoliko manj srečne novinarje je šele 01.09.). Kot se za sekcijo filmskega festivala spodobi ima tudi VR sekcija svoj tekmovalni program. Kot povsem prvi preizkuševalci smo lahko tako rekoč preizkusili skoraj vse; omejitev je bila zgolj čas, ki si ga bil pripravljen »žrtvovati«. Bilo nas je namreč le nekaj 10, tako da o kakšni gneči ne bi moral govoriti; zaradi česar mi je uspelo posneti celo kratko video predstavitev sekcije in prostorov, kjer se izvaja.

Poslopje je bilo razdeljeno na 3. dele. »Stand upse« (Vive ali Oculus), instalacije in VR kino. Pri prvih gre za VR izkušnjo, ki ste jo po vsej verjetnosti izkusili že tudi sami. Kot pove že ime gre za bolj ko ne stanje ali sedenje na mestu (op. p. večino opravi glava). Zame najzanimivejše so bile vsekakor instalacije, kjer prijemaš predmete, jih celo zaužiješ, se premikaš po prostoru in skozi le-te ter s teboj interaktirajo tudi pravi igralci, ki se nahajajo na licu mesta. Drugače povedano nobeden novinar ni doživel iste izkušnje. Glede na tvoje odgovore, komunikativnost in odločitve se zgodba, zaplet in razplet le-te spreminja od človeka do človeka. Razočaral pa me je, nekoliko presenetljivo, virtualni kino. Ogledal sem si 15 minutni film »Gomorra – We own the streets«, ki me je zaradi precej konvencionalne montaže pustil precej hladnega. Težave so bile tudi z angleškimi podnapisi, ki so na trenutke znali biti neberljivi.

Po vsem napisanem vas torej ne bo presenetilo, da vsi moji favoriti prihajajo iz instalaciji. Izpostavil bi rad predvsem dva filma, izkušnji, instalaciji oz. kakorkoli bi ju že lahko poimenoval. In sicer 17 minutni danski film Hver sin stilhed (Separate Silance) in 20 minutno francosko mojstrovino bizarnosti »Alice, the virtual reality play«. Prvi je dvoje osebni (op. p. simultano sodelujeta 2 osebi, ki se ne poznata) hibrid pri katerem lezeš v bolniško posteljo in izkusiš stanje kome z vsem kar spada zraven (od sanjanja, preko izgubljanja življenjskih funkciji, oživljanja, pa vse do obiska smrti). Drugi projekt pa je pravzaprav sila težko opisati. Si Alica, ki kakopak zamuja na kronanje za kraljico čudežne dežele … za vse kar pa sledi pa si odgovoren zgolj in samo ti. Resnično nekaj neponovljivega. Med instalacijo tudi dejansko zaužiješ stvari. Režiserka projekta osebno pa me je z informacijo, da sem bil najboljši sodelujoči do tega trenutka (op. p. ko pišem tale sestavek sem titulo najverjetneje že izgubil) naredila precej ponosnega.

Tako, to bodi z moje strani za danes vse. Jutri pa se prične zares. Predstavila se nam bo strokovna žirija in pa prva dva filma; oči bodo uprte predvsem na otvoritveni film – ZF komedijo Downsizing (r. Alexander Payne) z Mattom Damonom in Kristen Wiig v glavnih vlogah. Se beremo kmalu!

O avtorju

Podobni prispevki

2
Pošlji komentar

avatar
1
1
0
 
2
Matej Patljakmoviebuff
  Subscribe  
novo najstarejše najbolj všečkano
Obvesti me
moviebuff
Gost
moviebuff

(op. p. pretenciozni članek je pretenciozni, avtor pa še bolj.)

Matej Patljak
Gost
Matej Patljak

Na samem festivalu so nas organizatorji spodbudili k temu oz. nam kar naročili, da naj poudarjamo, da smo bili prvi na svetu. Niso rekli, da moram pisati, da nam je všeč. Ampak če pa smo že med prvimi na svetu pa naj slednje tudi napišemo.

Vse, kar sem napisal je res. Ničesar nisem olepševal s pretiravanjem.