Ogledano: Nevidno življenje Evridike (2019)
Imdb.com7.9
Rottenromatoes.com8.9
Filmstart.si9.5
Pozitivno
  • ganljiva zgodba o sestrski ljubezni
  • paralele in razhajanja med osebnostima sester, ki ju igralki odlično portretirata
  • barve, barve, barve
Negativno
  • lik očeta je nekoliko nerazvit
8.8Skupna ocena
Ocena bralcev: (0 Votes)
0.0

Naslov: Nevidno življenje Evridike (A Vida Invisível de Eurídice Gusmão)Rezultat iskanja slik za the invisible life of eurídice gusmão"
Premiera: 17. november 2019 (LIFFE)
Žanr: drama
Država: Brazil, Nemčija
Igrajo: Julia Stockler, Carol Duarte, Flávia Gusmão
Režija: Karim Aïnouz


OPIS:

Sestri, najboljši prijateljici. Eurídice je nerodna in sramežljiva, Guida pa je ognjevita in svobodomiselna, nič je ne prestraši, niti kruta konzervativnost njunega očeta. Guida pobegne od doma, Eurídice pa potem poročijo v družino po očetovi izbiri. Ko se Guida domov vrne noseča, se oče zlaže, da je Eurídice daleč na Dunaju, v konservatoriju, in se uči za pianistko, potem pa jo vrže na cesto. Eurídice verjame, da živi Guida svoje sanjsko ljubezensko življenje, druga pa jo ima za uspešno pianistiko, ki ravno tako živi svoje sanje. Sestri ne vesta, da živita v istem mestu, nesrečni, osamljeni.


FILMSTART. RECENZIJA:

Kamera režiserja Karima Aïnouza najbolj intimno portretira junakinjo Eurídice (Carol Duarte), katere poslovenjeno in močno mitologizirano ime krasi naslov filma, ko igra klavir. Kamera namreč oriše le njen profil, kakor da bi sporočala, da je druga stran Eurídice nekje drugje, zatopljena v misli o svoji drugi polovici, svoji edini pravi ljubezni, sestri Guidi (Julia Stockler). Ko jo v zadnji tretjini filma, tik pred kulminacijo njene bolečine in takoj za njenim triumfom na avdiciji za konservatorij, mož sprašuje: “Zakaj, Eurídice, zakaj se oddaljuješ od svoje vloge gospodinje, dobre žene, hčerke in matere?”, mu ona odvrne, da se edino v trenutkih igre izgubi. Kam gre Eurídice? Zdi se, da je film najmočnejši ravno na tej točki, kadar Karimu Aïnouzu ni treba eksplicitno povedati, kam gredo misli njegove junakinje, kakor da bi ji privoščil nekaj intimne svobode in privatnosti, da lahko trpi zaradi oddaljenosti svoje sestre v miru, v še bolj namišljenem svetu onkraj dosega režiserjeva očesa. 

Rezultat iskanja slik za the invisible life of eurídice gusmão"

Glavni avtor scenarija je Murilo Hauser, ki je iz tenkočutnega romana Marthe Batalhe naredil prav tako tenkočutno ekranizacijo, ki odlično prebrodi izzive neizogibne naracije iz ozadja, saj ne samo da Guidina (ne)prebrana pisma pridodajo šarmu filma, ampak so tudi navezava na kultni motiv v južnoameriški literaturi: pisma kot metafore hrepenenja, ljubezni, bolečega, ampak končno zmagoslavnega obvladovanja časa in prostora. 

Barve igrajo v filmu veliko vlogo, saj potrjujejo neskončno barvitost in pestrost minevanja časa, nenehno hrepenenje po življenju, ki ga čutita obe sestri v svojih zelo različnih vlogah. Zdi se, kakor da so barve povsem subjektivno navzoče v filmu, kakor da bi nakazovale perspektivo sester, način, na katerega vidita svet; skozi prizmo ljubezni druga do druge, do seksa ali do glasbe. Nekajkrat se pojavi nekakšna modra svetloba v sredi kadra na začetku filma, ki namenoma razbija iluzijo, da je vse zlikano in uravnovešeno ter uvaja element idiosinkratičnosti v sicer zelo urejeno in neposredno režijo. Kinematografija je delo genialne ženske Hélène Louvart, ki je znana predvsem po svojem delu pri filmih Srečen kot Lazzaro (2018) in Pina (2011). 

Rezultat iskanja slik za the invisible life of eurídice gusmão"

Upor, ki ga portretira Carol Duarte, se počasi stopnjuje, tiho narašča, dokler ne eksplodira v katastrofalnem dejanju, ki ga pozneje označijo za manično-depresivno psihozo. Julia Stockler je po drugi strani na začetku ognjevita, a se skozi leta revščine začne zavedati minljivosti življenja, dokler končno ne podleže skušnjavi in se poslovi od svojega prejšnjega življenja. Obe sestri živita v prepričanju, da druga preživlja čas v nekakšni idili, da je druga dosegla svoje sanje. Igralki Duarte in Stockler puščata ravno toliko prostora še za gledalčevo domišljijo, da lahko odsanja tiste nedosegljive sanje junakinj. S tem ta vrhunski film pušča toliko prostora intimnosti junakinj, ne da bi skoparil pri opisih njunih vsakdanjih življenj (perilo, spremembe pričesk, dojenje) in vse prej kot redkih ženskih travm (rojstvo, poporodna depresija, splav), se obenem vzpostavlja trša vez z gledalcem, ki mu je nekaj dragocenega zaupano: čista podoba sestrske ljubezni. 

Pošlji komentar

avatar
  Subscribe  
Obvesti me