Ogledano: Modrček (2018)
IMDB.com7
Filmstart.si7.4
Pozitivno
  • prikupnost in sproščenost
  • sporočilnost
Negativno
  • premalo izkoriščen Denis Lavant
  • nerodni trenutki brez dialogov
7.2Skupna ocena
Ocena bralcev: (2 Votes)
8.0

Naslov: Modrček (The Bra)
Premiera: 15. november 2019 (LIFFE)
Žanr: komedija, drama
Država: Nemčija, Azerbajdžan
Igrajo: Miki Manojlović, Denis Lavant, Paz Vega
Režija: Veit Helmer


OPIS: 

Osamljeni strojevodja Nurlan (Manojlović) se vsak dan pelje skozi mestece, kjer proga poteka čisto med hišami. Vsakič se v vlak ujame kakšna stvar, od žoge do odeje, in ustrežljivi Nurlan stvari vsakič vrne prebivalcem. Nekega dne med vožnjo opazi žensko, ki si slači modrček, in ravno ta modrček se kasneje znajde na vlaku, saj ga dekle ne sname z vrvi za sušenje perila. Nurlan se odloči, da bo poiskal njegovo lastnico in morda s tem našel tudi ljubezen.


FILMSTART. RECENZIJA:

Modrček izgleda, kot da bi ga skupaj posnela Charlie Chaplin in Emir Kusturica. Od prvega vzame koncept nemega filma, ki ga spremlja obilica situacijskega humorja, od drugega pa kuliso sprane pokrajine, ton pripovedi, nenavadne junake in glavnega igralca – Mikija Manojlovića. Zgodba je precej preprosta, saj gre za malo drugačno Pepelko; namesto princa imamo strojevodjo, namesto čeveljca pa modrček. Celo ritual trkanja po vratih in pomerjanja najdenega oblačila se ponovi, ker pa režiser zasleduje sproščeno vzdušje, je pomerjanje modrčka vsakič na novo presenetljivo in zafrkljivo, nikoli vulgarno. Tudi sicer se film presenetljivo spretno izogne kakršnikoli sluzavosti in neprimernemu voajerstvu osamljenega moškega, ki polovico filma strmi v ženske prsi. Nurlan (Manojlović) namreč ni neki stari pohotnež, ampak simbol svobode, saj v mestece, polno zavitih uličic, majhnih hiš in dvorišč, skritih za visokimi zidovi, vnaša svež veter. Ko z modrčkom kolovrati med hišami in beži pred soprogi – ki so karikirano vsi plečati, visoki in zelo jezni –, deluje kot hipi v Ameriki 60. let. Ni kaj, Nurlan v vas prinese seksualno revolucijo. In tradicionalistom, mizoginom in patriarhom to pač ni po godu. Modrček tako ni samo še ena komedija, ampak tudi kritika toksične moškosti – če si moški v javnosti dovoli dejanje nežnosti (kot je pestovanje jokajočega dojenčka, da bi ga razvedril), ga je treba za to kaznovati.

V ospredju sta poleg Nurlana še njegov pomočnik Kamal (Denis Lavant) in brezdomni fantek, ki prebivalce opozarja na prihajajoči vlak. Ekscentričnega pomočnika, ki v vsem najde glasbo, kar je kot nalašč za potrebe filma brez govora, upodablja Denis Lavant – tisti karizmatični, kameleonski igralec, ki smo ga lahko gledali v bizarnem filmu Holy Motors (2012) Leosa Caraxa. Škoda, da ni njegovih sposobnosti film bolj izkoristil, namenil mu je prav uborno minutažo. Sicer pa je pozitivno, da nikogaršnja igra ni pretirana, kot je bila praksa v originalnih nemih filmih, saj je ta umirjena igra veliko bolj avtentična. Škoda, da ni enako avtentična tudi odsotnost dialoga, na trenutke se vidi, da igralci ne govorijo samo zato, ker ne smejo, saj so vendar v nemem filmu, zato se samo nerodno gledajo – teh primerov je kar nekaj, na primer ko se kdo oglasi na telefon, ko bi se morala dva pozdraviti, se zahvaliti, posloviti. Škoda, da je zaradi slepega sledenja konceptu film šibkejši. Še vedno pa ga je užitek gledati, sploh šarmantnega Manojlovića, kako se muza in nasmiha vsem gospem in dekletom, ki jim modrček ni kot ulit. Do konca prikupno.

O avtorju

Veronika Šoster

Objavljam literarne kritike v nekaterih večjih slovenskih medijih, kot so Literatura, radio ARS, Airbeletrina, Mentor, Trubarjeva hiša literature in Koridor – križišča umetnosti. Magistrirala sem na temo slovaške ženske poezije zadnjih desetletij, trenutno sem doktorska študentka literarnih ved.

Podobni prispevki

Pošlji komentar

avatar
  Subscribe  
Obvesti me