Ogledano: 11 minut (2015)

Naslov: 11 minut (11 minutes)
Premiera: 9 11. 2016 (LIFFe)
Žanr: drama, triler
Država: Poljska, Irska
Igrajo: Paulina Chapko, Wojciech Mecwaldowski, Dawid Ogrodnik, Andrzej Chyra
Režija: Jerzy Skolimowski

OPIS:

Zbirka številnih usod najrazličnejših posameznikov iz sodobne Varšave, ki se po enajstih minutah realniega zapletanja in prepletanja združijo v spektakularnem sklepnem dogodku.

FILMSTART. RECENZIJA:

Ljudje brodimo po svetu in se vsak dan srečujemo s kopico problemov. Vsak posameznik ima svoje in vsak misli, da so njegovi problemi največji na svetu. Preveč nas skrbi. Obremenjujemo se zaradi malenkosti, medtem ko bi se lahko s čisto vsako zadevo spopadli drugače. Bolj obzirno.

Do samih sebe.

Film prikazuje kopico posameznikov, nekateri so v paru, nekateri v skupini, a vsak izmed njih nosi svoje breme. Vsako breme je najtežje za nositi, in četudi gre za drobno odločitev, bo ta za posameznika nosila neizmerno težo. Spoznamo torej kar nekaj ljudi, ki živijo v različnih okoljih in se, razen izjem, med seboj ne poznajo, uvidimo le, da se vsi nahajajo v bližini nekega hotela. Že po prvih nekaj minutah spoznamo, da zadeva ni prikazana linearno, zato takoj vzbudi zanimanje. Vsebina je podana na napet način, saj nas napeljuje k misli, da se bodo liki na neki točki povezali. Pa se res? Skolimowski nas z vso svojo simboliko usmerja na točno določeno pot, na kateri je kopica namigov, ki naj bi nam pomagali rešiti uganko. A na koncu uvidimo bistvo te zasnove, in sicer, da vsebina sploh ni tako pomembna. Ni pomembno, kaj govorimo ali kako se spoprijemamo s svojimi težavami v danem trenutku. Lahko se odločimo tako, kot se, pa nas za vogalom lahko čaka drugačna usoda. Ne moremo vplivati na dogodke v prihodnosti. En sam napačen korak katerekoli osebe na naši poti nam lahko prepreči hojo po zadani poti. Torej se enostavno ni vredno po nepotrebnem obremenjevati. Usoda ni v naših rokah.

Film lahko zaradi svoje jedrnatosti pusti kopico neodgovorjenih vprašanj, npr. zakaj je bil prodajalec hot dogov obsojen; kako se lahko (in s kom) poroči njegov sin naslednjega dne, če pa ga vidimo z ženo nekega poslovneža; zakaj taisti sin obiskuje duhovnika; kdo je fantu, ki je odšel od doma, nastavil past; ali je režiserjeva navada, da vara ženo, ali pa bi se rad samo maščeval ženi, ker sumi, da ona njega vara. Takih in drugačnih vprašanj je lahko kar nekaj, vendar pa se moramo vprašati, kaj bi pridobili z odgovori. So ti odgovori pomembni, ko pa like v filmu v vsakem primeru čaka neizbežna usoda?

Skolimowski, ki je sicer uveljavljen poljski režiser, v prvi plan torej ne postavlja zgodbe, saj o nobenem liku ne izvemo kaj dosti, prikazan je le delec njihovih življenj. V prvem planu je tehnika. Režiser se je lotil zahtevnega projekta, a to je storil premišljeno, saj tukaj ni prostora za spodrsljaje. Gre za inteligenten celovečerec, ki je dolg 81 minut, a njegova vsebina traja le 11 minut. Pred nami se odkriva lepota prikaza sočasnih življenj, ki se nekje na poti srečajo. Ali pa tudi ne. Dialog je zelo posrečen, sploh tisti o hot dogih; ta skrbi za razblinjanje resnosti filma. Sklepna sekvenca je šokantno spektakularna, bi pa sicer lahko bila nekoliko bolj dodelana, kar se tiče montaže in zvočne obdelave, kljub temu pa gre celostno gledano za neverjetno inovativen film, katerega potek je izredno domiselno izpeljan.

V življenju se torej intenzivno spopadamo z odločitvami, ne vemo pa, da si samo zadajamo nepotrebne skrbi. Ne poznamo neznosne lahkosti bivanja. Prihodnost ni odvisna od nas samih in film kaže, do česa nas lahko pripelje en sam napačen korak. Zaradi čezmerne skrbi ali celo strasti ravnamo v napetostnem stanju, odločanje v takšnem stanju pa je lahko kritično. Za vse bi bilo bolje, če bi zadihali in preprosto, mirno kot flegmatiki, se ne sekirali in ne reagirali.

Za ljubitelje nekonvencionalnih, dinamičnih, strukturiranih filmov.