Ogledano: Vseeno mi je, če bomo v zgodovino zapisani kot barbari (2018)
Imdb.com7.4
Rottentomatoes.com8.3
Filmstart.si9
Pozitivno
  • drznost
  • kritika nacionalizma
  • Ioana Iacob
8.2Skupna ocena
Ocena bralcev: (0 Votes)
0.0

Naslov:  Vseeno mi je, če bomo v zgodovino zapisani kot barbari (Îmi este indiferent dacă în istorie vom intra ca barbari)  
Premiera: 11. november 2018 (LIFFe)
Žanr:
 drama
Država: Romunija, Francija, Bolgarija, Nemčija, Češka
Igrajo: Ioana Iacob, Alex Bogdan, Alexandru Dabija
Režija:  Radu Jude


OPIS:

Mariana je režiserka, ki želi narediti serijo o holokavstu v Romuniji. Osamljena je s svojimi stališči, čeprav so zgodovinska dejstva na njeni strani. Ali se nacionalistična javnost lahko sooči z vlogo Romunije v holokavstu? Producent pravi, da ne. Glavnemu igralcu uspe prepričati producenta, da kljub vsemu organizirajo vajo ene izmed večjih scen v filmu, le da producent ne ve, da bo igra šla en korak naprej. Romunu se zberejo na glavnem trgu in opazujejo vajo. Kako bojo reagirali nanjo? Evropski film o rasti nacionalizma v Evropi.


FILMSTART. RECENZIJA.

Naj že v uvodu napišem, da mojstrovina romunskega režiserja Raduja Judeta vleče težišče filma proti koncu in da je iz tega razloga blazno težko razložiti nevednemu bralcu/gledalcu, kako naj pristopi k Barbarom. Konec koncev gre za film v filmu o filmu, kar se sliši zakomplicirano postmodernistično in mogoče za trohico dolgočasno, a to dejansko ne drži. Z drugimi besedami ‒ ta kritika je obsojena na neuspeh že od začetka.

Kako se izbirajo rekviziti, kakšni so kriteriji za statiste in ali se vsi, ki sodelujejo pri projektu, strinjajo z glavnim sporočilom filma, so spretno vtkane scene, ki nenehno opominjajo gledalca, da je film nujno pristranska umetnina. Tkivo filma je zastrupljeno z najbolj slastnim postmodernizmom, na katerega je kdaj naletel evropski film. Režiser odpira svoj (v bistvu) esej z refleksijo o tem, da je vsak film le laž, umetna resničnost, ki prodaja, karkoli že prodaja. Kaj je potlej njegova vrednost?

Rezultat iskanja slik za i don't care if we go down in history as barbarians

Okvirni film se odpira z neposrednim kadrom (kamera je obrnjena proti glavni igralki in vse spominja na bežni portret), ampak je že za tem sama kontinuiteta scene pod vprašajem, saj se kamera nebrzdano premika in spremlja igralko med dinamično predstavitvijo Barbarov. Judetov radikalen začetek filma nas prisili, da se poglobimo v sceno, še preden se je zares pričela. Izjemno je beseda, ki jo manično iščete, ko to prvič vidite.

Ioana Iacob, ki igra Mariano, je izvrstna. Njena Mariana je angažirana ustvarjalka in Ženska z velikim ž. Dejstvo je, da bi Barbari lahko obdržali svoj creme de la creme status v svetu evropskega filma, tudi če bi se Jude odločil proti poglobljenemu portretu protagonistke. Ampak ne, Jude je zmožen vstaviti svoj vrtoglavi, esejistični tempo, da bi lahko pokazal Mariano kot borbeno žensko bitje v mačo svetu svojega producenta, svojega ljubimca, svojih prijateljev…

Rezultat iskanja slik za i don't care if we go down in history as barbarians

Konec filma je pesimističen. Zdi se, da ni izhoda iz slepe ulice poneumljanja prihajajočih generacij s propagando o slavni zgodovini matere Romunije (številni kadri mladih ljudi, ki opazujejo igralsko vajo z zanimanjem). V trenutkih takšne depresije (ki jo bo film nedvomno sprožil) se je najbolje spomniti, da ta film je. To pomeni, da je kljub vsem oviram, s katerimi se sooča glavna junakinja Mariana, film o II. svetovni vojni posnet, in ne sicer ta film v filmu, ampak ravno Judetova pesimistična napoved. To pomeni, da je kljub porastu nacionalizma v Evropi še vedno prisotna močna opozicija, ki je politično, zgodovinsko in umetniško ozaveščena glede sodobnosti in tega, kam nas lahko pripelje, če bomo nadaljevali, kakor zgodovinski slepci.

 

 

Pošlji komentar

Komentirajte in ocenite novico!

avatar
  Subscribe  
Obvesti me