Ogledano: Asako I & II (2018)
Metacritic.com6.2
Imdb.com6.2
Rottentomatoes.com6.8
Filmstart.si8
Pozitivno
  • kamera je vedno za en korak oddaljena od junakinje
  • tenkočutna igra, ki preseneča z natančnostjo
Negativno
  • presenetljivo nezanimiv zaplet, kljub čudaški glavni ideji
6.8Skupna ocena
Ocena bralcev: (1 Glasuj)
7.6

Naslov: Asako I & II (Netemo sametemo)Rezultat iskanja slik za asako i & ii
Premiera: 9. november 2018 (Liffe)
Žanr: kriminalka, drama, triler
Država: Japonska
Igrajo: Masahiro Higashide, Erika Karata
Režija: Ryusuke Hamaguchi


OPIS:

Tiha in tankočutna Asako se zaljubi v razkuštranega upornika Bakuja, za katerega meni, da je ljubezen njenega življenja. Baku kmalu izgine brez sledi. Asako sreča Ryôheija, ki je na las podoben Bakuju, in se spričo tega naveže še nanj. Po nekaj letih razmerja z Ryôheijem se v njeno življenje vrne Baku. Koga bo izbrala ‒ upornika ali posvečenca?


FILMSTART. RECENZIJA:

Japonskost Hamaguchijevega filma je nedvomna ‒ nesamozavestna in srni podobna glavna junakinja, ki svoje roke drži, kot da so iz železa, visok bad boy skuštranih črnih las in rahlo upognjene telesne drže (tudi precej statične) in zaljubljeni piflar ter povrhu vsega prisiljen ljubezenski trikotnik, ki ga film prodaja kot bolj normalen pojav, kot je v resnici. Klišeji, ki so sproščujoči in vizualno prijetni, so izpeljani naravnost iz mang in animejev ter iz knjige Tomoka Shibasakija, na podlagi katere je film posnet. Scenarij sta napisala Sachiko Tanaka ter sam Hamaguchi.  

Rezultat iskanja slik za asako i & ii

Zato je tudi igra takšna, kakršna je ‒ blago robotska, kakor da bi igralci recitirali dolgo, epsko japonsko pesem, katere konec je tiho žalosten. Erika Karata, ki igra Asako, je lepo, a malo čudaško izpostavila drugačnost in podobnost svojih odnosov do Ryôheija oziroma Bakuja, in sicer tako, da je za trohico manj molčeča z enim kot z drugim, kar je v redu. Markantni/nerodni Masahiro Higashide, ki igra tako Ryôheija  kot Bakuja, je v bistvu izrazil dvojnost na isti način ‒ ampak izjemno, mojstrsko in zapeljivo za gledalca, ki je nepripravljen za toliko čustev v filmu, v katerem je objem telesni dosežek ‒ dobrodošli na Japonskem.

Če upoštevamo vse, kar sem napisala, bi lahko pričakovali, da bo film deloval kot kakšen oživel strip, a ni tako. Režija je nežna, s čimer hočem povedati, da Hamaguchi spremlja svoje junake z umetne distance, ki je obenem spoštljiva in intrigantna. Zdi se, da je kamera vedno oddaljena vsaj za en korak od igralcev. To učinkuje na gledalca precej prijetno, saj je distanca sproščujoča, ker ne zadira preveč v intimo glavne junakinje Asako.

Rezultat iskanja slik za asako i & ii

Filmu vendarle nekaj manjka ‒ mogoče bolj določena smer, kakšno jasnejše sporočilo ali celo čisto drugačna estetika, ki bi lahko bolj spominjala na animeje. Zaključek je zadostno natančen, saj jasno zaokroži svojo melanholično poanto o tem, kako je glavna junakinja zamajala temelj ljubezni med njo in fantom, ampak je iz tega težko izpeljati kaj več. Če pa bi celotna estetika filma namigovala na animeje, bi Hamaguchijevi sodobni elegiji o ljubezni lahko oprostili marsikaj, zato ker je bolj čudaškemu filmu lažje oprostiti preveliko natančnost. 

 

Pošlji komentar

Komentirajte in ocenite novico!

avatar
  Subscribe  
Obvesti me