Ok, ta pa je težka. Poleg tega predstavlja sila nehvaležno opravilo. Ampak smo zavoljo čiste zabave in novinarskega odkrivanja ideji popustili. Odločili smo se, da vam predtavimo deset režiserjev, ki so v svoji karieri postregli zgolj in samo z enim dobrim filmom. Nekateri so pred ali po tem sicer izdali solidne izdelke, a so se ti morda ravno zavoljo pomembnosti njihovega prelomnega dela porazgubili po času in prostoru. Zavedamo se, da morda marsikomu delamo krivico, nenazadnje je večina predstavnikov naše lestvice še vedno med (potencialno) aktivnimi filmskimi ustvarjalci, ki še imajo čas kaj ponuditi, po drugi strani pa je nekaterim drugim smrt utegnila prekrižati ustvarjalne nakane. In na koncu; ja, popolnoma jasno nam je, da se spodaj naštetim filmarjem nikakor ne moremo približati, vendar še enkrat, prispevek ni mišljen kot kritika, zgolj kot zabaven vpogled za vse filmske navdušence. Vaša Nik B. in Nik R..


10. Jan de Bont: Hitrost (Speed, 1994)

Akcijski triler, kjer zlobec na avtobus vstavi bombo, ki je sprogramirana tako, da se sproži v trenutku, ko hitrost vozila pade pod dobrih 80 km/h, je režiserski vrhunec Nizozemca, ki se je veliko bolj proslavil v vlogi direktorja fotografije v filmih, kot so Prvinski nagon (Basic Instinct, 1992), Lov na rdeči oktober (The Hunt for Red October, 1990) in Umri pokončno (Die Hard, 1988). Z režiserskega stolčka se je sicer preizkusil še nekajkrat, vendar niti nadaljevanje, Hitrost 2: Brez kontrole (Speed 2: Cruise Control, 1997), niti njegova vizija razvoja ženskega ekvivalenta Indiane Jonesa, Lara Croft – Tomb Raider: Zibelka življenja (Lara Croft Tomb Raider: The Cradle of Life, 2003), nista prinesla željenega uspeha. Pa čeprav so na testnih predvajanjih Hitrosti gledalci na stran hodili ritensko.


09. Irvin Kershner: Vojna zvezd V: Imperij vrača udarec (Star Wars V: The Empire Strikes Back, 1980)

V letu 2010 preminuli Irvin Kershner je v svoji karieri za glavno krmilo poprijel pri nastajanju lepe bere filmov in televizijskih serij, vendar je publiki v spominu zagotovo najbolj ostal zaradi zgoraj omenjenega filma. Tudi neuradna bondiada Nikoli ne reci nikoli (Never Say Never Again, 1983) in nadaljevanje izvrstnega RoboCopa, RoboCop 2 (1990), s svojim (ne)uspehom nikakor nista mogla konkurirati zapuščini, ki jo je za seboj pustilo delo pri franšizi Vojna zvezd. Kako vendar le, saj imajo njeno peto poglavje mnogi za največji presežek znotraj serije filmov.


08. Florian Henckel von Donnersmarck: Življenje drugih (Das Leben der Anderen, 2006)

Eden najboljših (evropskih) filmov sploh je plod nemškega režiserja, kateri je zanj prispeval tudi scenarij. Drama o agentu “Stasi”, njegovih preiskovancih in politiki znotraj NDR je zanj sploh prvi celovečerec. Leta 2007 je delo prejelo oskarja za najboljši tujejezični film, von Donnersmarck pa se do česa podobnega od takrat še ni dokopal. Film z Angelino Jolie in Johnnyjem Deppom v glavni vlogi je bila za predhodnika huda žalitev, von Donnersmarck pa se bo kritikom in gledalcem poizkušal odkupiti že naslednje leto, saj je po osmih letih pripravljen nov projekt, po tematiki soroden Življenju drugih.


daniel nyrick edvard sanchez07. Daniel Nyrick in Edvard Sanchez: Čarovnica iz Blaira (The Blair Witch Project, 1999)

Ko se trije nadebudni študentje med raziskovanjem lokalne anekdote o strašljivi čarovnici nenadoma znajdejo na seznamu pogrešanih, je posnetek, ki ostane za njimi, edino pojasnilo o njihovi usodi. Nyricku in Sanchezu je s Čarovnico iz Blaira uspel eden izmed najuspešnejših neodvisnih projektov v svetu filma; z njim sta pristala celo v Guinnessovi knjigi rekordov. Film je v celoti stal okrog 60.000 ameriških dolarjev, izkupiček na blagajnah kinodvoran pa jih je navrgel vrtoglavih 248 milijonov. Poleg navdušenja gledalcev sta z njim dosegla tudi precej pozitivne odzive v srenji filmskih kritikov, vendar navkljub poskusom takšnega uspeha nikoli niti na daleč nista uspela ponoviti.


06. John Singleton: Fantje iz soseščine (Boyz n the Hood, 1991)

Številka ena mnogih podobnih lestvic! Predvsem zaradi prelomnosti filma – soroden kulturni fenomen je zgolj še Naredi, kar je prav (Do the Right Thing, 1989) Spika Leeja – in režiserjeve mladosti; Singleton je namreč najmlajši oskarjevski nominiranec za režijo, davnega 19. februarja 1992 jih je štel komaj 24. Dodatno gre za sploh prvega temnopoltega režiserja, ki je bil za nagrado nominiran v tej kategoriji, če pa omenimo dejstvo, da je govora o režijskem in scenarističnem prvencu, na vrh torte dodamo še češnjo. Izidu filma je sledila medijska popularnost, “prijateljevanje” s Tyro Banks in režija videospota za pesem “Remember the Time” Michaela Jacksona. Žal je bilo to vse, saj od tedaj pomembnejšega projekta, ki bi zadovoljil tako kritike kot gledalce, ni uspel sproducirati.


05. Michael Cimino: Lovec na jelene (The Deer Hunter, 1978)

Za devet oskarjev nominirana (ponaša se s petimi) klasika z Robertom De Nirom, Christopherjem Walkenom, Meryl Streep in njenim takratnim partnerjem, mnogo prezgodaj pokojnim Johnom Cazalom, velja za enega najboljših filmov vseh časov. Ciminu je film prinesel oskarja za najboljšo režijo, kar predstavlja karierni dosežek, kateremu se kasneje ni nikoli več niti približal; še več, štiri leta kasneje je “prejel” zlato malino za najslabšega režiserja, in sicer za film Nebeška vrata (Heaven’s Gate, 1980). Njegova kariera se je pričela z ustvarjanjem televizijskih reklam, kasneje pa se je preizkusil še kot scenarist (bil je tudi eden izmed ljudi, ki so skonstruirali zgodbo Lovca na jelene), kar ga je postopoma privedlo do filmske režije. Cimino je, star 77 let, umrl julija 2016.


Neill Blomkapm04. Neill Blomkamp: Okrožje 9 (District 9, 2009)

Skorajda dokumentarno vzdušje, ki na začetku ogleda Okrožja 9 zaveje iz ekrana, pojem vesoljske “invazije” postavi na glavo. Tudi nadaljevanje zgodbe je, resnici na ljubo, precej drugačno, saj so prišleki obravnavani kot manjvredna rasa, naselijo pa jih v nekakšno oporišče, ki se sčasoma prelevi v pravi geto. Nekateri bolj “iznajdljivi” ljudje ga uspejo celo izkoristiti v lastno korist, večini pa začne kmalu presedati. Z zelo zanimivo zasnovo in prav takšno izvedbo film v kratkem ne kani zapustiti mesta med zanimivejšimi znanstvenofantastičnimi izdelki. Predlani je sicer veliko obetal Chappie (Chappie, 2015), vendar se je na koncu vse skupaj izkazalo za precej površen izdelek, ki je za povrh izgledal kot dvourna reklama za glasbeno skupino Die Antwoord.


Troy Duffy03. Tory Duffy: Umazana svetnika (Boondock Saints, 1999)

“Po ogledu tega filma sem bil še tri dni veren,” je komentar, ki sijajno opiše akcijski triler Umazana svetnika. Glavna lika sta irska morilca, ki navkljub poklicu, ki bi ga gorečima vernikoma težko pripisali, uspešno spajata dve zelo nasprotujoči si plati življenja. Duffy je uspel ustvariti ustrezno mešanico komponent, potrebnih za stvaritev izvrstnega izdelka, kar mu odtlej ni več zares uspelo. Kritiki filma niso ravno kovali med zvezda, je pa med gledalci pridobil kultni status. Skoraj identična igralska zasedba v nadaljevanju deset let kasneje ni uspela ponoviti dosežka. Zna biti, da je bil Willem Dafoe manjkajoča sestavina. Duologija zaenkrat predstavlja režiserjev celoten filmski portfolio, čeprav se od časa do časa pojavijo govorice, da naj bi pripravljal še eno poglavje o Umazanih svetnikih.


02. Richard Kelly: Donnie Darko (Donnie Darko, 2001)

Ob predstavitvi filma na Sundanceu je takrat šele 25-letni Kelly postregel s svojevrstno znanstvenofantastično dramo s primesmi trilerja, postavljeno v leto 1988, v čas, ko sta se za “najmočnejšega človeka na svetu” spopadla George H. W. Bush in Michael Dukakis. Kako se je razpletla zgodba na političnem terenu, vemo, malce manj razumljeno pa ostaja dogajanje v filmu samem, ki duhove buri še leta po izidu. Čeprav se med gledalci ni odrezal najbolje, Donnie Darko predstavlja sodobno klasiko in moderni kult, kakršnega režiser do sedaj ni več uspel posneti. Še več, Kellyjeva zadnja aktivna udeležba, kar se tiče filmskega ustvarjanja, datira v leto 2010, ko je opraviljal delo producenta. Škoda, saj je imel/ima potenical novega Lyncha.


01. Tony Kaye: Generacija X (American History X, 1998)

Danes 65-letni režiser je sicer rojen Londončan, a najbolj prepoznaven po filmu, ki že v naslovu nosi besedo “American”. Zanimivo je, da omenjeno delo predstavlja njegov režijski prvenec, kar se tiče celovečernih filmov, saj se je prej posvečal krajšim projektom, predvsem režiji glasbenih videospotov. Njegov hollywoodski zaton sega že v čas splavitve Generacije X, drame o nekdanjem neo-nacistu (mimogrede, Kaye je odraščal v družini ortodoksnih Židov), ki skuša svojemu mlajšemu bratu preprečiti, da bi še sam zašel na kriva pota. Kaye si je s produkcijsko hišo New Line Cinema v navzkriž prišel zaradi različnega pogleda na kvaliteto končne verzije izdelka, vse skupaj pa se je končalo z vložitvijo 200 milijonov dolarjev težke tožbe s strani režiserja.

O avtorju

Podobni prispevki

Pošlji komentar

Komentirajte in ocenite novico!

Obvesti me
avatar
wpDiscuz

Ostanite redno obveščeni!

Prijavite se na e-novičke Filmstart in ostanite redno obveščeni o najnovejšem dogajanju v svetu filmov!

Uspešno ste se prijavili na naše E-novičke!