Ogledano: Valerian in mesto tisočerih planetov (2017)
Metacritic.com5.1
Imdb.com6.9
Rottentomatoes.com5.3
Filmstart.si5.6
Pozitivno
  • vizualna poslastica
  • izdelan fiktivni svet
  • Rihanna
Negativno
  • predvidljiv scenarij
  • dolgočasen negativec
  • odsotnost kemije med protagonistoma
5.7Skupna ocena
Ocena bralcev: (0 Votes)
0.0

Naslov: Valerian in mesto tisočerih planetov (Valerian and the City of a Thousand Planets)
Premiera: 27. 7. 2017 (Slovenija)
Žanr: znanstvena fantastika, akcija
Država: Francija
Igrajo: Dane DeHaan, Cara Delevingne, Clive Owen, Rihanna
Režija: Luc Besson


OPIS:

Usklajena dvojica, agenta Valerian (Dane DeHaan) in Laureline (Cara Delevingne), je poklicana v Alfo, da bi pomagala pri odstranitvi neznane grožnje. A v nevarnosti ni samo hitro rastoče mesto tisočerih planetov, kjer sobivajo stotine ljudstev, ampak je na kocki prihodnost celega vesolja.


FILMSTART. RECENZIJA:

Če rečeš vesolje, si znanstvena fantastika oblizne ustnice. Vse je dovoljeno, nič ni resnično! Čeprav jo po navadi bolje odnesejo filmi, ki se z neznano prostranostjo ukvarjajo na razmišljujoči način (2001: Vesoljska odiseja, Medzvezdje, Prihod), se lahko posreči tudi tistim bolj sproščenim in manj zagonetnim, dober primer tega je kultni Bessonov Peti element (The Fifth Element, 1997). Tudi z najnovejšim Valerianom je režiser posegel na podobno področje, za navdih pa mu je služila francoska stripovska franšiza Valérian and Laureline.

Če ste Caro Delevingne nazadnje videli v Lažnih mestih (Paper Towns, 2015) ali v Odredu odpisanih (Suicide Squad, 2016), vas bo v Valerianu presenetila. Priznajmo, da ni imela zahtevne naloge, saj igra samo sebe – nekajkrat se celo sprehodi po modni pisti –, a je zgladila robove in povsem solidno prikazala agentko Laureline. Dane DeHaan, ki je v nasprotju z njo v prvem planu igralec, se v Valerianu ne znajde najbolje, pa tudi prisiljena ljubezenska kemija med agentoma ne zagori, niti ne zaprasketa, seveda pa je po tisoč letih spoznavanja vesolja najpomembnejša stvar še vedno poroka. Za prijetno presenečenje poskrbi Rihanna, ki v vlogo Bubble ne vnese le privlačnosti, ampak tudi neminljiv čut za strast do umetnosti, ki jo njen lik uteleša.

Glavni problem Valeriana je scenarij, ki razlaga, razpreda in ponavlja tako dolgo, da uspava še tisto zadnjo možgansko celico, ki je poskusila mleti nekje v ozadju. K temu pripomore tudi glavni negativec, ki je papirnat, enostranski in nezanimiv, namigi o njegovih slabih namenih pa so že prav smešno očitni. Škoda je tudi nekaterih zamujenih polemičnih priložnosti, ki jih zgodba ponuja. Življenje ljudstva s planeta Mül je recimo prikazano nekritično idilično (Neskončna plaža! Biseri! Sozvočje z naravo!), da bi lahko z njegovim uničenjem že v prvi sceni vzbudili čim več empatije, a dejansko gre za ljudstvo, ki ne glede na svojo nadarjenost stagnira in ne prevprašuje nobenega koncepta – stotine let miru in blaginje pomeni tudi stotine let brez napredka. In tudi ko so prisiljeni v spremembo, ki jim pokaže, koliko so v resnici sposobni, je njihov edini cilj vrnitev v cono udobja. Po drugi strani se ravno tu odpirajo neskončne možnosti za interpretacijo, od genocida Indijancev dalje, vseeno pa bi filmu koristilo malo manj pravljično-klišejskega materiala (»Ljubezen premaga vse«). Akcijske scene so primerno napete, čeprav mora seveda nekje odštevati časovnik, sicer pa so bolj vredne pozornosti interakcije med posameznimi prebivalci Alfe, kjer so poleg kultur in jezikov nenehno soočene tudi različne filozofije.

Ravno tu Valerian najbolj blesti. Mnogo različnih ljudstev namreč pomeni tudi bogat vizualni material, ki ga Besson izkoristi do konca; biserne pregrade, svetlikajoče se meduze, vabljivi metulji, dih jemajoče panorame … Valerian je vizualna poslastica, ki se je ni mogoče nasititi. Ravno zaradi zelo razdelanega fiktivnega sveta je škoda, da mu ni bilo namenjenega več časa, sploh glede na to, da film verjetno ne bo imel nadaljevanja. Nostalgija, ki jo sprožijo medgalaktični zvoki Bowiejevega komada “Space Oddity” v uvodni sekvenci, je primerljiva z nostalgijo po Petem elementu, saj Valerian ni nov brezhiben biser, ampak le rahlo lesketajoči se kamenček.

valerian, valerian in mesto tisočerih planetov, dane dehaan, cara delevingne, znanstvena fantastika, strip, luc besson, francija

O avtorju

Veronika Šoster

Objavljam literarne kritike v nekaterih večjih slovenskih medijih, kot so Literatura, radio ARS, airBeletrina, Mentor, Trubarjeva hiša literature in Koridor – križišča umetnosti. Trenutno zaključujem magistrski študij primerjalne književnosti.

Podobni prispevki

Pošlji komentar

2 komentarji za "Ogledano: Valerian in mesto tisočerih planetov (2017)"

Obvesti me
avatar
Sortiraj:   novo | najstarejše | najbolj všečkano
filmoljub
Gost

Brez zamere, jaz te Care Delevingne preprosto ne prenašam. Ne le, da (mi) je punca skrajno nezanimiva in antipatična ter da dobesedno vsi filmi, kjer nastopi, na moč smrdijo (Paper Towns, Suicide Squad), ampak mi dodaten odpor povzroča še dejstvo, da se je k filmom pririnila samo in zgolj po zaslugi bogatih staršev — in nikakor ne zaradi kakšnih igralskih spretnosti.

Jure Konestabo
Admin

Se ti pridružujem. Ženski ekvivalent Sama Worthingtona ali pa Jaija Courtneyja. Bomo videli kaj bo naš Mitja izvlekel iz nje.

http://www.imdb.com/title/tt6598238/?ref_=nm_flmg_dr_1

wpDiscuz

Ostanite redno obveščeni!

Prijavite se na e-novičke Filmstart in ostanite redno obveščeni o najnovejšem dogajanju v svetu filmov!

Uspešno ste se prijavili na naše E-novičke!