Ogledano: Zadrži dih (2018)
Metacritic.com0
Imdb.com6.2
Rottentomatoes.com0
Filmstart.si7
Pozitivno
  • vzdušje
  • zlovešča podoba megle
Negativno
  • dialogi
  • luknje v zgodbi
6.6Skupna ocena
Ocena bralcev: (0 Votes)
0.0

Naslov: Zadrži dih (Dans la brume)
Premiera: 10. maj 2018
Žanr: znanstvena fantastika
Država: Kanada, Francija
Igrajo: Romain Duris, Olga Kurylenko, Fantine Harduin
Režija: Daniel Roby


OPIS: 

Pariz iznenada prekrije smrtonosna gosta megla, ki prihaja iz neznanega vira. Odpovejo vsi viri komunikacije, pomoči ni od nikoder. Oče (Roman Duris) in mama (Olga Kurylenko) se umakneta v najvišje nadstropje, a morata ugotoviti, kako bosta rešila hčerko, ki je zaradi bolezni ujeta v komori.


FILMSTART. RECENZIJA:

V distopijah in trilerjih je postalo popularno, da postane nekaj, kar imamo za samoumevno, nenadoma smrtonosno. V Tihem mestu je to zvok, v seriji The Rain dež, v Zadrži dih pa dihanje. Vse to sicer ni nič pretirano novega, a se očitno iz te premise še vedno da iztisniti nekaj svežega in presenetljivega. To je uspelo režiserju Danielu Robyju, ki si je zamislil čisto preprost zaplet – ves Pariz v trenutku pokrije gosta megla, ki za seboj ne pušča preživelih. Plinska maska postane še isto sekundo najbolj iskana roba, zaradi neznanega izvora in očitne razsežnosti ubijalske megle pa je situacija veliko resnejša, kot se zdi na prvi pogled. Odpovedo namreč vsi načini obveščanja, redki prebivalci ostanejo zapuščeni v najvišjih nadstropjih in nemočno gledajo, kako se megla čisto počasi dviga.

Srhljivo vzdušje preveva celoten film in skoraj ne popušča. Starša iščeta nove in nove načine, da bi hčer nekako osvobodila, pri tem sta tudi zelo iznajdljiva, pa vendar se načrti izjalovijo, ideje propadejo, okoliščine otežijo napredek … Nič ne gre čisto po načrtu, in v tem je film zelo življenjski. Najbolj toplo človeško noto pa daje filmu ostareli par iz najvišjega nadstropja, kjer starša vedrita. Starec nežno skrbi za svojo rahlo dementno partnerko, oba sta zelo skrbna in pripravljena pomagati, ne glede na ceno – zavedata se, da sta živela dolgo in srečno, tako da nimata več česa izgubiti. Dobro je prikazan tudi razkorak med različnimi generacijami, ki vsaka po svoje rešujejo nastale probleme. Tudi tematiziranje ujetosti in svobode je izvedeno na več nivojih, zato izpade premišljeno, problematične so le luknje v zgodbi, sploh tista z nekaterimi preživelimi živalmi, ki se ne ujema s siceršnjo logiko delovanja megle. Je pa res pohvalno, da se ljudje dejansko zadušijo in umrejo skoraj takoj, ko vdihnejo meglo, zato je naslov filma upravičen – ne pa kot pri ekranizaciji Iger lakote, kjer lakote pač ni bilo videti. Hkrati je uničljiv “vremenski” pojav svarilo za vse, ki še vedno zanikajo podnebne spremembe.

Roby se fokusira na zgodbo malega človeka, zato vidimo od blizu samo usodo ene družine. Ob razgledu s strehe se sicer vidijo množice, ki so se zatekle na višje nivoje in so se znašle v precej burnih spopadih, a vse to je prikazano le bežno, skoraj kot provokacija. Dinamika družine je prepričljiva predvsem zaradi odličnega Romaina Durisa, ki ga nič ne ustavi, pa tudi Kurylenko mu dobro parira. Povedano je sicer samo najnujnejše, a dialogi so najšibkejša stvar filma, saj so klišejski in sentimentalni (»Mislila sem, da sem te izgubila!«). Je pa zato toliko bolj udaren končni preobrat, ki je ravno prav ironičen, da izvabi nasmeh, a vseeno ne tako neverjeten, da bi pokvaril samo zgodbo. V vseh ozirih soliden žanrski primerek.

O avtorju

Veronika Šoster

Objavljam literarne kritike v nekaterih večjih slovenskih medijih, kot so Literatura, radio ARS, Airbeletrina, Mentor, Trubarjeva hiša literature in Koridor – križišča umetnosti. Magistrirala sem na temo slovaške ženske poezije zadnjih desetletij, trenutno sem doktorska študentka literarnih ved.

Podobni prispevki

Pošlji komentar

Komentirajte in ocenite novico!

avatar
  Subscribe  
Obvesti me