Ogledano: Yesterday (2019)
Metacritic.com5.6
Imdb.com7
Rottentomatoes.com6.3
Filmstart.si6.5
Pozitivno
  • koncept
  • humor
Negativno
  • podhranjena romanca
  • enoplastna izvedba
  • klišeji
6.4Skupna ocena
Ocena bralcev: (2 Votes)
9.5

Naslov: Yesterday
Premiera: 22. avgust 2019
Žanr: romantična drama, komedija
Država: Velika Britanija
Igrajo: Himesh Patel, Lily James, Kate McKinnon, Ed Sheeran
Režija: Danny Boyle


OPIS:

Mladi kantavtor Jack Malik (Himesh Patel) ne zmore in ne zmore narediti preboja na glasbeni sceni. Edina, ki verjame vanj, je njegova menedžerka in prijateljica Ellie (Lily James). Jack že skorajda obupa nad svojo glasbeno kariero, a zgodi se čuden pojav, med katerim doživi prometno nesrečo. Ko se prebudi iz kome namreč spozna, da je obstoj skupine The Beatles popolnoma izbrisan in se samo on spominja njihove glasbe, ki jo kmalu vzame za svojo.


FILMSTART. RECENZIJA:

Ste si kdaj med laičnim preigravanjem priljubljenega inštrumenta prestavljali, kako bi bilo, če bi imeli časovni stroj in bi z njim odšli v čas še preden so nastale nekatere največje rock uspešnice in bi jih lahko predstavili kot svoje? Te misli so definitivno prešinile mene ob bolj ali manj neuspešnem igranju kitare pred leti. Podoben koncept je uporabila dvojica Danny Boyle – Richard Curtis. Prvi je oskarjevec in eden uspešnejših sodobnih britanskih režiserjev, saj je podpisan pod filme, kot sta Trainspotting (1995) in Revni milijonar (Slumdog Millionare, 2008). Drugi pa je v navezi z Rowanom Atkinsonom ustvaril ikonično humoristično serijo Črni gad (Blackadder, 1983–1989), nato pa doživel tudi izjemne uspehe, s sicer precej pocukranimi filmi, kot je Pravzaprav ljubezen (Love Actually, 2003). Dvojec ima torej zanimivi, a zelo različni ozadji, tako da je ob zelo zanimivem konceptu njunega projekta to kombinacija, ki vzbuja veliko radovednosti.

Glavni junak Jack se namreč po čudni prometni nesreči zbudi v svetu, kjer Beatli ne obstajajo in se jih spomni samo še on. Že takoj lahko povlečemo vzporednice s še enim Boyleovim delom 28 dni pozneje (28 Days Later, 2002), le da se v njem Cillian Murphy zbudi v svetu, ki ga poplavljajo zombiji. Toda tokrat ne gre za tako temačno zgodbo, saj za to poskrbi scenarist Richard Curtis, ki pripravi lahkotno in pocukrano zgodbo, kjer je v ospredju predvsem romanca glavnega junaka in ne toliko kolesje glasbene industrije. Toda najprej se bom osredotočil na stvari, ki v filmu delujejo. Glavni igralec Himesh Patel več kot solidno odpoje pesmi Beatlov in je dokaj prepričljiv v njihovi izvedbi. Curtis in Boyle se tudi dobro poigrata s premiso in pripravita mnoge humorne trenutke, saj v njunem svetu brez Beatlov tudi ni Coca-Cole, cigaret in skupine Oasis. Torej stvari, ki bi jih naše zdravje zlahka pogrešilo. Jack se namreč na začetku tudi sooča z velikimi ovirami ob preigravanju pesmi liverpoolske četverice, saj dolgo traja, da nekdo prepozna kvaliteto v njih. Ob tem se tudi površno dotaknemo nekaterih vprašanj. Bi bile njihove pesmi uspešne tudi leta 2019, ko je glasba na veliko nižjem nivoju kot takrat? Je bil pri njihovem uspehu pomemben tudi imidž skupine in prezentacija skupine?

Toda te zanimive oporne točke se hitro umaknejo že klišejskemu loku vzpona in padca glasbenika, toksičnega vpliva glasbene industrije in odločitvijo med slavo in ljubeznijo. Vidik glasbene industrije je predvsem prikazan v liku tečne Kate McKinnon (Izganjalci duhov, 2016), ki spet odigra svojo vlogo, kot da je na avdiciji nekega drugega filma. Na drugi strani je presenetljivo soliden Ed Sheeran, ki se gotovo veliko bolje izkaže kot v tisti minuti Igre prestolov (Game of Thrones, 2011–2019). Škoda, da film v drugi polovici nekako pozabi nanj in ne razvije potencialnega rivalstva med glasbenikoma. Predvsem podhranjen je tudi romantični del, saj sta oba glavna lika spisana precej površno in staromodno (še posebej ženski lik), obenem pa Himesh Patel in Lily James ne posedujeta dovolj karizme, da bi dvignila pripoved nad povprečje. Težko pa se izognemo tudi pomembnemu prizoru v zadnji tretjini, ki je bil mišljen kot izredno čustven, toda iskreno samo še bolj naluknja pripoved. Ob ogledu filma boste gotovo vedeli, o katerem prizoru teče beseda.

Yesterday je torej gotovo manjše razočaranje glede na ekipo, ki je ustvarila film. Zdi se, da je Boyle prepustil ustvarjalne vajeti Curtisu, ki pa bi gotovo moral pred snemanjem še malce dodelati scenarij. Ideja je zagotovo dobra in film je povsem gledljiv, lahkoten in daleč od slabega. Toda zdi se, da je na eni strani režiser Boyle v ustvarjalnem zatonu vse odkar je dobil oskarja, medtem ko je Curtis na drugi strani preveč sentimentalen ob pisanju svojih scenarijev. Škoda.

O avtorju

Jure Konestabo
Main Editor, Public Relations

Sovražim, kadar pojem vse kokice v prvih desetih minutah filma! Šalo na stran. V prostem času študiram kemijo, sicer pa filme obožujem že od malega in sedaj imam tudi priložnost, da o njih kaj zapišem.

Podobni prispevki

Pošlji komentar

avatar
  Subscribe  
Obvesti me