Ogledano: Vojna za planet opic (2017)
metacritic.com8.3
imdb.com8.4
rottentomatoes.com9.4
filmstart.si8.2
Pozitivno
  • uravnoteženost likov, glasbe, smeha, čustev
  • dobro izpeljan preobrat
Negativno
  • nekaj za lase privlečenih dogodkov
8.6Skupna ocena
Ocena bralcev: (3 Votes)
5.9

Naslov: Vojna za planet opic (War for the Planet of the Apes)
Premiera: 13. 7. 2017
Žanr: akcijska pustolovska znanstvena fantastika
Država: ZDA
Igrajo: Judy Greer, Woody Harrelson, Andy Serkis, Steve Zahn, Ty Olsson, Terry Notary, Sara Canning, Max Lloyd-Jones, Gabriel Chavarria, Aleks Paunovic, Amiah Miller, Alessandro Juliani, Mercedes de la Zerda
Režija: Matt Reeves


OPIS:

Ko ljudje odkrijejo zadnje oporišče poslednje skupine opic, ki jih vodi Caesar, se morajo te odpraviti na pot iskanja novega domovanja. Na poti jim ljudje, ki jim poveljuje premaknjeni Polkovnik, še enkrat prekrižajo načrte in vse skupaj ulovijo ter odpeljejo v svojo bazo, da bi jih tam izkoristili za težaško delo.


FILMSTART. RECENZIJA:

Bolj človeški od ljudi

Opice in ljudje smo si, gledano evolucijo odvijajočo se že nekaj milijard let, najmlajši sorodniki. Zato tudi ne čudi dejstvo, da smo si najbolj podobni po številu lastnosti in sposobnosti glede na katero koli drugo vrsto. Očitno je to tudi povod, da si nekateri ljudje, vsaj v svojih zamislih, opice zamislijo kot potencialno grožnjo človeštvu in že davnega leta 1968 je v kinematografe prišel prvi iz serije petih filmov o planetu, kjer so opice nadrejene ljudem. Od tedaj je izšlo še preko deset filmov za velika platna in male zaslone ter tudi nekaj serij. In v paket spada tudi letošnja Vojna za planet opic (War for the Planet of the Apes, 2017).

Režiser Matt Reeves, ki je poskrbel že za drugi del na novo obujene franšize, Zora planeta opic (Dawn of the Planet of the Apes, 2014), in predhodnico nedavno tega tudi pri nas pohvaljene Cloverfildske 10 (10 Cloverfild Lane, 2016), se bo sedaj lotil dela na novem filmu o Batmanu, za katerega je bilo najprej mišljeno, da ga bo režiral kar Ben Affleck, vendar je slednjemu zaenkrat ostala v rokah le glavna vloga. Glede na videno skladnost izbire kadrov, glasbene podlage in vsebine prikazane v posameznih prizorih, s katerimi nam postreže Vojna za panet opic, se nam obeta precej boljši izdelek od Batmana proti Supermanu: Zora pravice (Batman vs Superman: Dawn of Justice, 2016).

Vojna za planet opic Caesar War for the Planet of the Apes

Gledalcem že pred začetkom filma sprememba v oglasu za studio 20th Century Fox, kjer je zvok trobil, ki po navadi spremlja video, zamenjan s tolkali, kar takoj namigne, da bo prihajajoča tematika, ki jo bodo spremljali v naslednjih dveh urah in dvajsetih minutah, malce bolj primitivne narave kot smo vajeni.

Že takoj na začetku smo vrženi v sredino enega izmed spopadov več let trajajoče vojne med poslednjo skupino opic, ki jih vodi Cesar, in skupino vojakov pod poveljstvom Polkovnika, ko slednji napadejo poslednje opičje oporišče. Prvemu svojo mimiko, s pomočjo posebne tehnologije zaznavanja in digitaliziranja obraznih grimas, posodi Andy Serkis, ki je že stari znanec takšnih trikov, saj jih je prvič izkusil že v letu 2001, ko je v Gospodarju prstavov: Bratovščina prstana posodil svojo mimiko obskurnemu Golumu. Pridno pa sodeluje tudi v na novo obujeni franšizi Vojne zvezd, kjer je v Vojna zvezd: Sila se prebuja (Star Wars: Force Awakens: 2015) gibanje svojih obraznih mišic posodil vrhovnemu poveljniku Snoku. Drugega pa izvrstno upodobi Woody Harrelson, ki se v vlogi malce preveč vase zaverovanega voditelja odcepljene vojaške enote odlično znajde.

Woody Harrelson Polkovnik v Vojni za planet opic

Tako se tekom filma počasi spoznavamo s široko druščino opičnjakov, ki so vsled preganjanja s strani ljudi izpostavljeni najrazličnejšim življenjskim izzivom. Z njimi se lahko zaradi njihove prvinskosti in sorodnosti njihovih odnosov z našimi zelo hitro poistovetimo. Še posebej, ko se sčasoma pokaže njihova človeškost v razmišljanju in dejanjih. Pa naj bo to v pozitivni ali negativni smeri čustvenega spektra, opice so v svoji igri prikazane zelo človeško. Poleg tega jih spremlja še vrhunska računalniška obdelava, ki poskrbi, da tudi njihov izgled gledalca z lahkoto prepriča, da gleda prave opice. Razvoj tehnologije je, če recimo primerjamo opice iz legendarne 2001: Vesoljske odiseje (2001: Space Odisey, 1968), ki je za tisti čas vsebovala izvrstno kostumografijo opic, kratko malo neverjeten. Bomo videli ali lahko v prihodnosti sploh še napredujemo v tolikšni meri, kot je bilo to v praksi do danes.

Posebej velja pohvaliti zelo močno sceno iz sredine filma, ko se opice znajdejo v človeškem ZOO-ju, kjer v določenem trenutku izkažejo spoštovanje svojemu voditelju, ki se navkljub podrejenemu položaju zoperstavi svojemu človeškemu ekvivalentu. Režiser si za prizor vzame zares dovolj časa, vendar mu uspe zadržati gledalčevo pozornost in jo še stopnjevati do vrhunca prizora z zavidljivo spretnostjo. Tudi drugi prizori, kjer opice med sabo komunicirajo le z uporabo znakovnega jezika, saj nimajo vse razvite zmožnosti govora, so zaradi izpopolnjenosti obraznih mimik prav tako zelo sporočilni.

Karin Konoval Vojna za planet opic

Vojna za planet opic je, razen na nekaterih delih precej za lase privlečenega scenarija, zapakirana v čisto zgleden paket, ki zna pozitivno presenetiti marsikaterega gledalca. Le za naslov bi lahko za prvo besedo izbrali kaj ustreznejšega.

Pošlji komentar

Komentirajte in ocenite novico!

Obvesti me
avatar
wpDiscuz

Ostanite redno obveščeni!

Prijavite se na e-novičke Filmstart in ostanite redno obveščeni o najnovejšem dogajanju v svetu filmov!

Uspešno ste se prijavili na naše E-novičke!