Ogledano: Velikanka (2016)
Metacritic.com7
Imdb.com6.7
Rottentomatoes.com7.9
Filmstart.si8
Pozitivno
  • prebrisana združitev različnih elementov
  • Anne Hathaway in Jason Sudeikis
  • pomenljiva metafora o odvisnosti in nezdravih razmerjih
Negativno
  • nekaj odločitev likov
7.4Skupna ocena
Ocena bralcev: (1 Glasuj)
0.8

Naslov: Velikanka (Colossal)
Premiera: 20. 4. 2017 (Slovenija)
Žanr: drama, znanstvena fantastika
Država: ZDA
Igrajo: Anne Hathaway, Jason Sudeikis, Dan Stevens, Tim Blake Nelson
Režija: Nacho Vigalondo


OPIS:

Gloria (Anne Hathaway) je brezposelno dekle, ki se vse preveč zateka k zabavam in alkoholu. To jo pripelje do razhoda z njenim fantom (Dan Stevens), ki jo vrže iz stanovanja in ta situacija jo prisili k povratku v njen domač kraj. Tam se zopet zbliža s prijateljem iz otroštva (Jason Sudeikis), obenem pa se v Seulu pojavi velikanska pošast, ki s seboj prinaša uničenje.


FILMSTART. RECENZIJA:

Če bi nas izzvali z vprašanjem, kateri je najizvirnejši film, ki smo ga lahko letos videli v kinematografih, potem bi se kaj hitro odgovor glasil Velikanka. Pravzaprav ne samo letos, ampak tudi zadnjih nekaj let. Umotvor španskega scenarista in režiserja Nacha Vigalonda, tako nepričakovano združi osebno dramo in lomastenje uničujoče ogromne pošasti po velemestu. Pa je križanje obeh žanrov sploh na mestu?

Resda zgodba o zgodnji tridesetletnici, ki se mora, da bi uredila svoje življenje in najti samo sebe, podati v svoj odtujeni domači kraj, ni prav nič sveža in je nastavek za kopico indie filmov. Tudi pojavi t.i. kaijujov so spet v modi, o čemer pričata franšizi Godzilla in Ognjeni obroč (Pacific Rim). Toda način na katerega sta ta popolnoma odtujena svetova združena je prav fascinanten in obenem tudi vsebinsko pomenljiv. V kolikor ste si ogledali napovednik (slednje sicer odsvetujemo, saj napačno predstavi film), potem že veste, da je lik Anne Hathaway nekako povezan z ogromno pošastjo v Seulu. Tipični hollywoodski film bi kaj hitro vključil še element vojske, ki želi pridobiti morebitno superorožje, megalomanske akcijske sekvence ipd., toda Vigalondov film pošasti uporabi le kot ozadje in metaforo za alkoholizem ter uničujoča razmerja ter na prav poseben način pove, da smo ljudje tiste pošasti, ki se jih je potrebno bati.

Tako je v ospredju zgodba lika Glorie, ki tekom filma doživi razvoj, saj ji dogodki v Seulu spremenijo življenje. Pot jo ob tem ponese do znanca iz otroštva Oscarja, za katerega se izkaže, da je pomembnejši člen zgodbe, kot se zdi na prvi pogled. Ob tem lahko samo rečemo, da kljub temu, da film govori o razmerjih, se ta dobro ogne nekaterim klišejem in se v loku izogiba ceneni melodrami romantičnih komedij. Pa čeprav v glavni vlogi gledamo Anne Hathaway in Jasona Sudeikisa, ob katerih bi kaj hitro pomislili na instantno hollywoodsko komedijo, a oba igralca močno presežeta te okvirje. Oskarjevka Hathawayeva namreč prikaže eno najboljših vlog svoje kariere in tako poda pritrdilni odgovor na vprašanje, če sploh gre za dobro igralko. Sudeikis, ki je predvsem znan po že prej omenjenih lahkotnih hollywoodskih komedijah (Mi smo Millerjevi, Kako se znebiti šefa?) pa prikaže nepričakovano zanimivo vlogo, saj igralca prikaže v doslej še nevideni luči.

Velikanka pa zagotovo ni film brez napak. Čeprav zelo prebrisano vkomponira znanstvenofantastične elemente v samo zgodbo, pa se še najbolj spotika pri tistih človeških. Lik Sudeikisa tekom filma naredi nagel obrat, ki se ne zdi najbolj utemeljen. Slednje pa je mogoče zaslediti tudi v razmerju protagonistke z enim od prijateljev Sudeikisovega lika. Tekom filma je mogoče tudi zaslediti tudi nekaj nelogičnosti, ki pa na srečo niso v ospredju, saj tja spadajo predvsem liki in njihov razvoj.

V kolikor potegnemo črto, potem je Velikanka lepo presenečenje, ki na pristen način križa povsem tuje si žanre. Lahko bi rekli, da gre za enega redkih filmov z velikanskimi pošastmi, v katerih človeški element deluje in je tudi tisto pravo srce filma. Režiser in scenarist Nacho Vigalondo je tako pripravil zelo izvirno pripoved, ki si zasluži gledalčevo pozornost in spomni na čase, ko si filmi niso bili podobni kot jajce jajcu.

O avtorju

Jure Konestabo
Main Editor, Public Relations

Sovražim, kadar pojem vse kokice v prvih desetih minutah filma! Šalo na stran. V prostem času študiram kemijo, sicer pa filme obožujem že od malega in sedaj imam tudi priložnost, da o njih kaj zapišem.

Podobni prispevki

Pošlji komentar

Komentirajte in ocenite novico!

avatar
  Subscribe  
Obvesti me