Ogledano: Umor na Orient Ekspresu (2017)
METACRITIC.COM5.3
IMDB.COM6.8
ROTTENTOMATOES.COM5.9
FILMSTART.SI7.1
POZITIVNO
  • režija
  • Poirot
NEGATIVNO
  • poskus vzpostavitve franšize
  • pomanjkanje suspenza
6.3Skupna ocena
Ocena bralcev: (3 Votes)
6.8

Naslov: Umor na Orient Ekspresu (Murder on the Orient Express)
Premiera: 7. 11. 2017 (Slovenija)
Žanr: kriminalka, drama, misterij
Država: ZDA
Igrajo: Kenneth Branagh, Penélope Cruz, Williem Dafoe, Judi Dench, Josh Gad, Derek Jacobi, Michelle Pfeiffer, Daisy Ridley
Režija: Kenneth Branagh


OPIS:

Veliki Hercule Poirot (Kenneth Branagh) si po napornih primerih zaželi počitka in sprostitve, a mu račune prekriža nujen opravek v Londonu, kamor se odpravi po poti Orient ekspresa. Nesluten umor enega izmed potnikov na vlaku (Johnny Depp) detektivu že na poti ne da miru in lov na storilca se tako prične …


FILMSTART. RECENZIJA:

Agatha Christie, bržkone najbolj znana pisateljica kriminalnih romanov v zgodovini človeštva – te so v današnjem času zamenjali izcedki E.L. James in podobnih – je morda svoje najbolj znano delo, Umor v Orient ekspresu, kakor se glasi slovenski prevod, izdala “na noviga lejta dan”, in sicer davnega 1934. Knjiga je bila deseta po vrsti, ki je kot glavnega junaka v ospredje postavila belgijskega detektiva Poirota (pisateljičin drugi znani lik je gospodična Marple). Hercule (ne Hercules) Poirot je eden najbolj znanih literarnih in televizijskih likov (odlično ga je do pred štirimi leti upodabljal zaradi vloge legendarni David Suchet), ki mu med detektivi podobnega izvora lahko parira le Sherlock Holmes Arthurja Conana Doyla. Harry Hole, pravite? Nima za kos vlečenega testa s skuto, tako kot ne njegov filmski debi Snežak (The Snowman, 2017). Pa Umor na Orient Ekspresu? Kako se odreže drugi prenos dela na veliko platno, po tem, ko je bil prvi poskus iz leta 1974 nominiran za kar šest oskarjev in prejel enega?

Dežurni krivec za nastanek tokratne filmske adaptacije je severnoirski igralec, režiser, producent in scenarist Kenneth Branagh, znan po tudi po tem, da je na filmski trak prenesel Frankensteina, Henryja V. in Hamleta. Njegov Poirot se je zdel pred ogledom, sodeč iz napovednika, najšibkejši del zgodbe same. Obstajala je velika bojazen, da bodo Branagha takoj primerjali z zgoraj omenjenim Suchetom, seveda v korist slednjega. Lik se je zdel s prominentnimi brki pač preveč načičkan. Po ogledu lahko mirno zaključimo, da je bil Branagh kot igralec ena svetlejših točk. Poirot je dinamičen, šaljiv in osvežen, z malo hollywoodskega leska. Pa se je njegov upodobitelj enako dobro odrezal tudi pri svoji drugi, za film nemara še pomembnejši nalogi?

Začetek je dokaj klišejski. Jeruzalem, razigrana glasba, prikupni deček, predstavitev glavnega lika, nekaj humorja in predvidljiv razplet zgodbe med duhovnikom, rabinom in imamom; vseeno so dialogi dovolj zanimivi, da vse skupaj izpade po hollywoodsko dovolj stilsko dodelano. Tudi uporaba računalniško generirane slike poudari veličastnost prestolnic izpred skoraj celega stoletja, ko so bila tega imena vredna tudi mesta, kot so Kabul, Bagdad in Damask … Zanimiva sta kadriranje in postavitev kamere, kjer izstopa predvsem uporaba ptičje perspektive. Vseeno izostanejo vsebinski presežki, saj film ne ponudi pravega suspenza, tipičnega za stare detektivske zgodbe. Tako že pred koncem dobro vemo, kdo je storilec, dramaturški vrhunec pa predstavlja odkritje prave identitete še zadnjega izmed potnikov.

Ko smo že pri teh; zasedba je precej impresivna in morda bi Johnnyja Deppa veljalo omeniti bolj proti koncu in ne na samem začetku. Ob dogajanju, večinoma omejenem na enega izmed vagonov, kjer se v slabi uri igralnega časa nagnete zvrhan ducat bolj ali manj znanih obrazov, ostanejo igralci domala neizkoriščeni. Pa saj njihova vloga pravzaprav ni oskarja vreden nastop, temveč privabljanje ljudi v kinodvorane. Druga hollywoodska puhlica je težnja k vzpostavitvi franšize, ki se jasno izriše proti koncu. V zadnjem času je tega enostavno preveč in žalostno je, da smo gledalci deležni filmov, katerih glavni namen je priprava terena za lovljenje denarcev, saj se tako fokus ustvarjalcev prestavi v prihodnost in ne v sedanjost.

Na koncu dobimo izdelek, ki je vreden ogleda, vendar ne boste zamudili prav nič, če si ga ne ogledate na velikem platnu. Aja, še nekaj. Je bilo prebivalstvo v nekdanji Kraljevini Jugoslaviji resnično tako rasno pestro, da sta morala biti v filmu kar dva izmed stražarjev na eni izmed železniških postaj temnopolta? Ah, ti Američani.

O avtorju

Nik Beseničar
Copy Editor & Copy Writer

Obožujem dobre filme. O njih zelo rad debatiram, zato se me je v bolj "laičnih" krogih prijel sloves filmskega poznavalca in filmofila. Prijatelji me radi vprašajo, kateri film jim priporočam. Zaradi omenjenega in zaradi dejstva, da pisanje spodbuja razmišljanje, sem se pridružil ekipi Filmstart. Ko ne gledam filmov, sem sicer sveže pečeni zdravnik, ker pa ta poklic za razliko od filma domišljiji ne pušča ravno odprte poti, je projekt Filmstart zame toliko bolj dobrodošel.

Podobni prispevki

Pošlji komentar

2 komentarji za "Ogledano: Umor na Orient Ekspresu (2017)"

Obvesti me
avatar
Sortiraj:   novo | najstarejše | najbolj všečkano
Janez
Gost
Prav tako kot je vsaj nenavadno da se na železniški postaji v takratni Jugoslaviji pojavi temnopolt stražar je meni čudna tudi alpska pokrajina med Vinkovci in Slavnskim Brodom. Za kaj takega bi morali zgodbo postaviti kam v Švico ali Avstrijo. Tudi železniška postaja Brod je arhitekturno videti kot kakšna postaja za časa divjega zahoda. Knjigo sem prebral v mladosti, tako da sem vsebino pozabil in v kinu nisem vedel kakšen je razplet zgodbe. Tako kot je prikazano v filmu mi deluje precej privlečeno za lase (dvomim, da imaš tak občutek tudi pri prebiranju knjige). Sploh pa se ti na koncu… Preberi več »
wpDiscuz

Ostanite redno obveščeni!

Prijavite se na e-novičke Filmstart in ostanite redno obveščeni o najnovejšem dogajanju v svetu filmov!

Uspešno ste se prijavili na naše E-novičke!