Ogledano: Ugrabitev (2017)
METACRITIC.COM4.4
IMDB.COM5.9
ROTTENTOMATOES.COM3.6
FILMSTART.SI4.9
POZITIVNO
  • nekaj suspenza in napetosti
NEGATIVNO
  • (pre)večkrat videno kopito
  • patetičnost
  • nelogične poteze
4.7Skupna ocena
Ocena bralcev: (1 Glasuj)
3.0

Naslov: Ugrabitev (Kidnap)
Premiera: 4. 8. 2017 (ZDA)
Žanr: triler
Država: ZDA
Igrajo: Halle Berry, Sage Correa, Lew Temple, Chris McGinn
Režija: Luis Prieto


OPIS:

Natakarica Karla (Halley Berry) po napornem dnevu v službi s sinom (Sage Correa) odide v zabaviščni park. Medtem, ko se mati pogovarja po telefonu, deček naenkrat izgine neznano kam. Karla čez čas vendarle vidi zeleno vozilo, v katerega ugrabitelji potisnejo njenega otroka, in vse je pripravljeno za materin cestni pregon na vse ali nič … Ga bo rešila, ali pa bodo na poti do cilja hitrejši ugrabitelji?


FILMSTART. RECENZIJA:

Ugrabitev je bila posneta že konec leta 2014, a je nato sledilo kar nekaj zamikov datuma premiere. V filmu režiserja Luisa Prieta (verjetno nima nobene tesnejše povezave z znamenitim mojstrom fotografije Rodrigom Prietom) in scenarista Knata Gwaltneyja (ja, dejansko je zadevo spisal moški) glavno vlogo prevzame Halle Berry, nekdanje Bondovo dekle, ki kljub lani dopolnjenemu abrahamu še vedno premore nekaj atributov, zaradi katerih smo jo pred petnajstimi leti lahko gledali ob boku (tudi dobesedno) Pierca Brosnana.

Problem pri Berryjevi je pravzaprav zgolj ta, da je za svoj lik predobra igralka. Dobršna mera patetike, ki se odraža skozi film, namreč odpade ravno na Karlo Dyson, ki se z odločnostjo zveri in nagonom matere odloči slediti ugrabiteljem svojega sina. Je mati s popolnimi belimi zobmi in dovršeno postavo, ki si kruh služi kot natakarica v lokalu s hitro prehrano, kajti ženske njenega kalibra se v življenju na drugačen način res ne znajdejo … Tekom preganjanja ugrabiteljev večkrat potegne sila nelogične poteze, a to glede na psihično stanje, v katerem se lik znajde, lahko – sicer s težavo – še nekako spregledamo. Brez kritike pa nikakor ne moremo izpustiti posameznih izustkov, ki cinikom prav gotovo privabijo nasmeh na ustnice (“You took the wrong kid!”).

Tudi sicer zasnova filma stoji na zelo zlizani podlagi, scenarij pa je kot švicarski sir; pa ne zaradi kvalitete, ampak zaradi lukenj. Film se začne z eno izmed kasnejših scen, na dveh mestih je pomoč in z njo razplet tako blizu (a na koncu tako daleč), zaključek, ko se tretji izmed ugrabiteljev s puško v rokah Dysonovi opravičuje in želi izpasti nedolžen, pa po nesmiselnosti poseka vse; dobimo namreč vtis, da so ustvarjalci s poceni finto želeli zgolj šokirati gledalce. Kar sledi, je hiter in površen epilog (“A police spokesman has confirmed the break-up of an overseas child abduction ring. Arrest have been made in Paris, New York, London and Dubai.”), ostajajo pa nerazjasnjena vprašanja, kot je npr. to, zakaj so ugrabitelji izbrali ravno malega Frankija oz. kako to, da so poznali njegovo ime in ime njegove matere. Glede na kvaliteto scenarija sicer čudi, da mantre “Marco … Polo” niso uporabili še v zaključku, ko Dysonova najde svojega sina …

Vseeno Ugrabitev ponudi nekaj trenutkov filmskega užitka, suspenza, napetosti, na momente celo vznemirljive misterioznosti. Na začetku zgodbe nam ustvarjalci servirajo kar nekaj možnih ugrabiteljev, vse od pozne sodelavke do moža v parku. (Osebno se mi je zdelo, da je v ugrabitev nemara vpleteno “popolno dekle” Frankijevega očeta, ki se pač želi odkrižati motečega pastorka.) Predvsem začetek scen, ki se odvijajo v in okoli hiše ugrabiteljskega para nam navkljub nesmiselnemu početju Dysonove, katera v hišo vkoraka kar sama, pri gledalcu proži določene pozitivne emocije. Žal na koncu pravega dogovora oz. zadovoljivega razpleta nismo deležni.

Ugrabitve torej glede na oceno in zapisano ne moremo ravno priporočati, je pa vseeno od časa do časa vredno pogledati kakšen slabši film. Če ne drugega zaradi tega, da znamo ceniti boljše. In če smo že omenili slabše filme, naj v zagovor aktualnega pripomnimo, da se ta uvršča v kategorijo “prvi (ali vsaj med prvimi) na vasi”; za kategorijo “so bad it’s good” se pač jemlje preveč resno.    

O avtorju

Nik Beseničar
Copy Editor & Copy Writer

Obožujem dobre filme. O njih zelo rad debatiram, zato se me je v bolj "laičnih" krogih prijel sloves filmskega poznavalca in filmofila. Prijatelji me radi vprašajo, kateri film jim priporočam. Zaradi omenjenega in zaradi dejstva, da pisanje spodbuja razmišljanje, sem se pridružil ekipi Filmstart. Ko ne gledam filmov, sem sicer sveže pečeni zdravnik, ker pa ta poklic za razliko od filma domišljiji ne pušča ravno odprte poti, je projekt Filmstart zame toliko bolj dobrodošel.

Podobni prispevki

Pošlji komentar

Komentirajte in ocenite novico!

Obvesti me
avatar
wpDiscuz

Ostanite redno obveščeni!

Prijavite se na e-novičke Filmstart in ostanite redno obveščeni o najnovejšem dogajanju v svetu filmov!

Uspešno ste se prijavili na naše E-novičke!