Ogledano: Twin Peaks (2017)
Metascore7.4
Imdb.com8.7
Rottentomatoes.com9.3
Filmstart.si9
Pozitivno
  • Kyle MacLachlan
  • zaključek
  • režija Davida Lyncha
Negativno
  • nejasna usoda lika Audrey Horne
8.6Skupna ocena
Ocena bralcev: (2 Votes)
8.5

Naslov: Twin Peaks
Premiera: 21. 5. 2017
Žanr: drama, misterij
Država: ZDA
Igrajo: Kyle MacLachlan, Kimmy Robertson, Sheryl Lee, Michael Horse, David Lynch
Režija: David Lynch


OPIS:

Po 25 letih se je vrnila kultna serija Twin Peaks, ki je ob svojem (prvotnem) zaključku pustila ogromno odprtih vprašanj. Fokus zgodbe je spet na agentu Cooperju, ki pa ima na svetu svojega zlobnega dvojnika, medtem ko je sam še vedno ujet nekje med Črno ložo in resničnim svetom.


FILMSTART. RECENZIJA:

Tudi svet televizije se ne more upreti recikliranju že preživetih stvari. Resda živimo v t.i. zlati dobi televizijskih serij, kjer se presežki vrstijo eden za drugim, toda v zadnjih letih smo priča tudi oživitvam nekaterih kultnih serij. Najboljši primer so zagotovo Dosjeji X, ki pa so v drugo povsem pogrnili. Twin Peaks je tista serija, ki jo lahko postavimo ob bok ali pa kar pred Dosjeje X, kar se tiče prelomnosti na televiziji. Stvaritev Davida Lyncha in Marka Frosta je na malih ekranih zdržala le dve leti, nato se sicer prelevila tudi v film, ki pa je popolnoma pogorel pri kritikih in gledalcih. Ravno Twin Peaks pa je tudi nekakšna prelomnica v ustvarjanju slavnega Lyncha, ki se je kasneje še raje potikal po nadrealnem in enigmatičnem, zatorej se je postavljalo vprašanje kakšen sploh bo novi Twin Peaks. Najbolj naivni gledalci so pričakovali vrnitev k njegovim koreninam in k osredotočeni zgodbi, ki je krasila prvo sezono. Oh, kako so se motili.

Stephen King je ob novi izdaji prve knjige serije Temni stolp zapisal, da si je dovolil storiti nekaj sprememb in jih pojasnil s tem, da je tisto knjigo napisal mlad človek in so tudi liki ter slog posledica tega. Težko se je znebiti občutka, da je David Lynch podobnega mnenja glede Twin Peaksa. Originalna serija je bila sprva pravcati fenomen. Lahko bi rekli, da je Lynchev največji komercialni uspeh, toda režiser jo je želel povzdigniti na manj konvencionalno raven, kar je poskušal že pri filmu Twin Peaks – Ogenj hodi z menoj (Twin Peaks: Fire Walk With Me, 1992), kjer je v ospredje potisnil nadrealistično mitologijo in (preprost) umor Laure Palmer je postal metafora za boj med dobrim in zlim. Kritiki in gledalci niso bili navdušeni nad filmom in tako je Lynchev načrt o seriji filmov, ki bi bili povezani z mitologijo Twin Peaksa, zgrnil v prepad. A vse do letos, ko je svet televizije postal že tako raznolik, da je dovolil osemnajst ur popolne vizije samosvojega umetnika.

Pozor: Besedilo vsebuje kvarilnike, ki lahko vplivajo na izkušnjo ob ogledu serije Twin Peaks.

Prvih nekaj delov je namreč ponudilo pravi šok. Dogajanje je bilo nejasno, lokacije so se izmenjevale s polno paro, priča smo bili mnogim nadrealističnim momentom. Človek bi se vprašal, katere droge je Lynch konzumiral, preden je v roke prijel kamero. Ton je bil povsem drugačen kot tisti v originalni seriji in precej bližje Twin Peaks – Ogenj hodi z menoj in režiserjevemu zadnjemu celovečercu Notranje zadeve (Inland Empire, 2006). Toda ta šok je bil ustvarjen namensko. Lynch je dal vse karte na mizo in občinstvu pokazal, da se na stara leta ni pomehkužil. Kljub temu, da je pred snemanjem zbral skorajda celotno igralsko zasedbo, ki jo je vodil pred petindvajsetimi leti, ni ugajal gledalcem s poceni trenutki za oboževalce, temveč jih je izzival. Ob tem, ko smo se praskali po glavi in spraševali kaj za vraga gledamo, smo spustili mnoge namige, ki bi nam pomagali rešiti šokantnen in enigmatičen zaključek serije.

Obenem je režiser postregel s prepoznavnimi lastnostmi svojega repertoarja. Na ogled je bilo nekaj izjemnega ustvarjanja, ki je vrhunec doživelo v zdaj že slavni osmi epizodi, kjer je odjeknila atomska bomba, ki je s seboj prinesla naravnost psihedelične podobe. Mnogi so se po njenem ogledu spraševali, kaj za vraga se je zgodilo, toda pod fasado absurdnih podob, se je pravzaprav skrivala zgodba o izvoru BOBa in ostalih demonov Črne lože. A Lynch ni pozabil tudi svojo humoristično plat, saj je podobno kot v originalni seriji, tudi tokrat postregel z nekaj odličnimi in prismuknjenimi liki, med katere zagotovo spadata brata Mitchum, ki sta ju upodobila James Belushi (serija Jimova družina) in Robert Knepper (serija Beg iz zapora), pomežiknil pa je tudi Tarantinu, saj sta eno od zapomnljivih dvojic sestavljala stara znanca iz Podlih osem (The Hateful Eight, 2015) Tim Roth in Jennifer Jason Leigh. Ne smemo pozabiti tudi glasbo, saj so v gostilnici Roadhouse zvrstila imena kot so Nine Inch Nails, Chromatics in stara znanka Julee Cruise.

Ko smo že pri igralcih, ne moremo mimo glavnega zvezdnika Kyla MacLachlana, ki se je vrnil k svoji najbolj prepoznavni vlogi agenta Cooperja in na jesen svoje kariere postregel s svojo najboljšo igralsko predstavo. Namreč, še preden je spet postal Cooper, se je kar šestnajst epizod opotekal kot Dougie Jones in njegovo igranje je bilo tako prepričljivo, da je težko verjeti, da ni bil nominiran za nagrado Emmy. Ostali stari znanci serije so bili dozirani v majhnih količinah, le lika Gordona Cola (upodablja ga sam Lynch) in Alberta Rosenfelda (žal že pokojni Miguel Ferrer) sta dobila pomembnejšo vlogo, kar se je izkazalo za dobro odločitev, saj sta bila tudi nekakšno okno gledalca v bizarni svet režiserja. Da je novi Twin Peaks pravzaprav zbirka Lynchevih največjih hitov, so iz epizode v epizodo potrjevale tudi vloge njegovih pogostih sodelavcev kot so Harry Dean Stanton, Naomi Watts in Laura Dern. Še posebej slednji sta bili v svojih vlogah odlični in na nivoju potencialnih igralskih nagrad.

Toda glavno vprašanje po ogledu celotne sezone je najverjetneje: “Kaj za vraga se je zgodilo?” Obuditev Twin Peaksa je namreč z zadnjimi epizodami postajala vse bolj prepletena in čutiti je bilo, da se bliža k vrhuncu. Cooper premaga BOBa in se s pomočjo Davida Bowieja, ki je sedaj ogromni čajnik, vrne v preteklost, kjer reši Lauro Palmer pred smrtjo. To je tista točka, kjer bi se zlahka lahko pojavil napis: “Če ste zadovoljni s to različico zaključka, takoj ugasnite televizijo.” Sledila je namreč še zaključna epizoda, ki je postregla z epilogom, ki ga bodo navdušenci poskušali razvozlati še dolga leta in ki se lahko postavi ob bok tistemu v režiserjevem Mulholland Drive (2001). Naša razlaga je, da je z zaključkom zgradil most in Twin Peaks dokončno popeljal iz obdobja Modrega žameta (Blue Velvet, 1986) in Divjih v srcu (Wild at Heart, 1990) do Izgubljene ceste (Lost Highway, 1997) ter Mulholland Drive. Vsaj kar se tiče sloga in tem kot sta dojemanje časa in prostora ter dualnost osebnosti. Za vse ostalo pa bi potrebovali dodaten članek.

Kje leži prihodnost Twin Peaksa? Zagotovo je serija z novo sezono postala še večji kult, ki ga bodo častili najzvestejši oboževalci režiserja. Pravzaprav bo ta veliko bolj všeč slednjim kot pa tistim, ki se le nostalgično spominjajo leta 1991 in njenega pričetka. Teoriziranje na spletu, ponovni ogledi in upamo si trditi, da najverjetneje tudi še ena sezona utegnejo voz peljati naprej. Lynch sicer pravi, da je zaključil s filmi, toda televizija je ponudila roko mnogim filmarjem, ki se lahko veliko bolje izrazijo na malih ekranih in med njih sedaj spada tudi že mnogokrat omenjeni ameriški režiser. Škoda le, da je ta format dostopen le na malih ekranih, saj bi si serija zagotovo zaslužila ogled tudi na velikem platnu.

O avtorju

Jure Konestabo
Main Editor, Public Relations

Sovražim, kadar pojem vse kokice v prvih desetih minutah filma! Šalo na stran. V prostem času študiram kemijo, sicer pa filme obožujem že od malega in sedaj imam tudi priložnost, da o njih kaj zapišem.

Podobni prispevki

Pošlji komentar

Komentirajte in ocenite novico!

Obvesti me
avatar
wpDiscuz

Ostanite redno obveščeni!

Prijavite se na e-novičke Filmstart in ostanite redno obveščeni o najnovejšem dogajanju v svetu filmov!

Uspešno ste se prijavili na naše E-novičke!