Ogledano: Težave v motelu El Royale (2018)
METACRITIC.COM6
IMDB.COM7.6
ROTTENTOMATOES.COM7
FILMSTART.SI6.5
POZITIVNO
  • vizualni izgled
  • odlična igralska zasedba
NEGATIVNO
  • dolžina filma
  • pomanjkanje pravih zasukov
6.8Skupna ocena
Ocena bralcev: (0 Votes)
0.0

Naslov: Težave v motelu El Royale
Premiera: 11. oktober 2018
Žanr: triler, kriminalka
Država: ZDA
Igrajo:  Jeff Bridges, Cynthia Erivo, Dakota Johnson, Jon Hamm, Chris Hemsworth
Režija:  Drew Goddard


OPIS:

Sedem neznancev se prijavi v motel El Royale, kjer se njihove poti v eni noči usodno prepletejo. Umazane podrobnosti iz preteklosti vsakega izmed njih trčijo v sedanjosti, a tudi sam motel čuva svojo skrivnost.


FILMSTART. RECENZIJA:

Gre za šele drugi celovečerec obetavnega mladega režiserja Drewa Goddarda in tudi tokrat nastopi tudi v vlogi scenarista. Njegov prvenec, Koča v gozdu (The Cabin in the Woods, 2012), je hitro postal čislan med ljubitelji grozljivk, saj gre za enega zabavnejših žanrskih izdelkov tega desetletja, ki se v svojem metahumorju približa temu, kar je v devetdesetih počel mojster groze Wes Craven. Oborožen z zvenečo igralsko zasedbo, je El Royale obetal veliko, a žal pričakovanj ni povsem izpolnil.

Delno je film študija različnih karakterjev, ki v motelske sobe pridejo s svojimi kovčki in seveda metaforično prtljago iz preteklosti. Duhovnik Daniel Flynn (Jeff Bridges) je vse prej kot predan bogu, pevka Darlene Sweet (Cynthia Erivo) se trudi uspeti v svojem poklicu, Emily Summerspring (Dakota Johnson) v sobo pripelje talko (Cailee Spaeny), Laramie Seymour Sullivan (Jon Hamm) pa je zgovoren prodajalec vakuumskih sesalcev, ki je v motel prišel s povsem svojimi nameni. Kasneje se tem likom pridružujejo še drugi, ki izhajajo iz predzgodb glavnih likov, vse skupaj pa povezuje receptor Miles Miller (Lewis Pullman). Johnson kot Emily in Erivo kot Darlene ukradeta vso pozornost, zanimivo pa je, da sta ena drugi povsem kontrastna lika; prva je hladna in brezkompromisna, druga ljubeča in ranjena. A podobno kot v režiserjevem prejšnjem filmu se zdi, da najpomembnejšo vlogo v resnici igra objekt, oziroma naslovni prostor. V prvencu je šlo za zloveščo gozdno kočo, ki je prispevala levji delež k usodam nič hudega slutečih glavnih junakov, tokrat to počne motel. Če bi bil El Royale lik, bi šlo za zločinca s klobukom na glavi, dekorativno napol prižgano cigareto v ustih in revolverjem za pasom, ki bi bil doma v kakšni noir kriminalki.

Zgodba je podana fragmentarno, razdeljena je na poglavja, poimenovana po posameznih sobah, po potrebi pa nas popeljejo tudi v predzgodbe junakov. Težava se pojavi, ker sama vsebina pripovedovanega ne upraviči ambiciozne forme. Zdi se, da je še najpomembnejša in najbolj dovršena predzgodba Emily in njene talke, čeprav tudi ta ne ponudi nič svežega ali presenetljivega, vsi ostali zgodbeni loki drugih likov pa se tako zdijo prisiljeno vpeti. V finalnih prizorih dobimo občutek, da so nekateri liki zgolj kulise za Hemsworthovo paradiranje po zaslonu, seveda z obvezno odpeto srajco, ali pa povsem brez nje, nadaljnje prekinjanje končnega obračuna s flashbacki pa deluje prej moteče kot upravičeno.

V nasprotju z režiserjevim prvencem film Težave v motelu El Royale operira tudi z manj zapleti in manj presenečenji, ki bi popestrili dogajanje, morda pa bi krajša dolžina pripomogla vsaj k večji dozi suspenza in poudarkom na bistvenih točkah posameznih zgodb, saj je ob 141 minutah film tudi konkreten časovni zalogaj. Neizkoriščen potencial se pokaže tudi v enem izmed prizorov, ko receptor Miles Emily razlaga o vseh vrstah deviacij, ki jim je bil priča pri svojih gostih – od senatorja, ki je v sobi tako brutalno pretepel svojo spremljevalko, da si je kasneje v usta morala zatlačiti nogavico, da bi zaustavila krvavenje, narkomana, ki je s svojimi lastnimi iztrebki na stene napisal opravičilo, do moškega, ki je v sobo vtihotapil vklenjenega volka, s katerim je potem spal. Vse te bežno omenjene zgodbe se namreč zdijo veliko zanimivejše od zgodb naših junakov in tudi veliko bolj v režiserjevem slogu, a žal ostanejo zgolj pri omembi.

Goddardov drugi režiserski izdelek je kot individuum vseeno povsem soliden izdelek, ki je že zaradi estetske vrednosti in odličnih igralskih kreacij vsekakor vreden ogleda, a na žalost v primerjavi z njegovim prvencem povsem zbledi.

Pošlji komentar

Komentirajte in ocenite novico!

avatar
  Subscribe  
Obvesti me