Ogledano: T2 Trainspotting (2017)
Metacritic.com6.2
Imdb.com7.8
Rottentomatoes.com7.8
Filmstart.si7
Pozitivno
  • glavna četverica
  • nekaj odličnih prizorov
  • nove Boyleove ideje, ...
Negativno
  • ... ki pa se vse preveč naslanjajo na nostalgijo
  • šibek scenarij
  • daleč od svojega predhodnika
7.2Skupna ocena
Ocena bralcev: (1 Glasuj)
3.9


Naslov:
 T2 Trainspotting
Premiera: 16. 2. 2017 (Slovenija)
Žanr: drama
Država: Združeno kraljestvo
Igrajo: Ewan McGregor, Ewen Bremner, Jonny Lee Miller, Robert Carlyle
Režija: Danny Boyle


OPIS:

Mark Renton (Ewan McGregor) je pred dvajsetimi leti prevaral svoje najboljše prijatelje, saj je ukradel njihov skupni denar in se z njim podal v Amsterdam, kjer je živel vse do danes. Po vsem tem času se vrne v svoj domači kraj, da obnovi stara prijateljstva, medtem pa iz zapora pobegne nevarni Begbie (Rober Carlyle), ki ima v mislih le maščevanje Rentonu.


FILMSTART. RECENZIJA:

Leta 1996 se je iz Škotske izstrelil veliki hit Trainspotting, ki je kasneje prerasel v kult in v obvezen ogled za vsakega golobradega filmofila. Obenem pa je tudi izstrelil kariere režiserja Dannyja Boylea in igralcev Ewana McGregorja, Roberta Carlyla, Ewena Bremnerja ter drugih. Omeniti velja, da je prvi del pravzaprav adaptacija izredno hvaljene knjige Irvina Welsha, ki je nato tudi spisal nadaljevanje z naslovom Porno, po katerem je ohlapno osnovano tudi filmsko nadaljevanje. Boyle si je dolga leta prizadeval uresničiti potencialno nadaljevanje, toda spor z igralcem McGregorjem (kasnejši oskarjevec je glavno vlogo za svoj četrti film Obala raje podelil Leonardu DiCapriu) je preprečeval uresničitev režiserjeve želje, ki pa je z razrešitvijo konflikta le prišla na vrsto. Ob teh dejstvih niti ne diši toliko po oportunističnem zaslužku kot po čisti nostalgiji.

Danny Boyle je tekom kariere posnel mnoge raznovrstne filme, ki so, ne glede na žanr, v sebi skrivale mnoge alegorije in večplastne pomene. Pri njegovih filmih nikoli ni bilo občutka, da bi kdaj posnel klasičen “film za denar”, kakršne je možno najti pri mnogih njegovih cehovskih sodelavcih. Kljub temu, da drugi Trainspotting na videz deluje kot novodobno molzenje denarja, je poleg tega možno zaznati tudi mnoge zanimive tematike. Če je prvi film nekakšna oda hedonizmu in se loti odvisnosti od heroina ter pojava vzpenjajoče se potrošniške družbe, se je njegov naslednik usmeril k staranju in občutku krivde, zaradi grehov iz preteklosti. Temu primeren je tudi ton filma, ki ni tako naelektren in hitro tempiran, kot je to pojav pri predhodniku, saj se T2 Trainspotting popolnoma zaveda, da na noben način z njim ne more konkurirati in se tudi spretno izogne popolnemu repliciranju zgodbe, ki je zelo pogost pojav pri nadaljevanjih. Šestdesetletni britanski režiser seveda še vedno zna posneti film in tudi njegov zadnji izdelek ni nikakršna izjema, kot po navadi pa je vse skupaj še podkrepljeno z nadpovprečno glasbeno podlago.

Glavna četverica igralcev McGregor, Bremner, Lee Miller in Carlyle je dokazala, da bi lahko svoje najbolj slavne vloge (oprosti Obi-Wan), suvereno odigrala kadarkoli, toda kaj ko jih tokrat na cedilu pusti scenarij Johna Hodgea, ki enostavno ni tako suveren, kot je bilo temu priča pri njegovih začetkih sodelovanja z Boyleom. Nekateri nastavki se kasneje sploh ne izidejo, mnoga posploševanja in predolgo iskanje razloga, da se liki sploh zberejo skupaj po dvajsetih letih, kljub zanimivi obravnavi današnjih časov in današnje Britanije, težko ostanejo skriti. Resda vsak izmed likov dobi prizor ali dva, v katerem popolnoma zablesti in na trenutke spomni na čase prvega filma, toda to enostavno ni dovolj, da bi opravičil obstoj tega poznega nadaljevanja.

Ravno ta, še posebej tista, ki smo jim priča dandanes, se vse preveč opirajo na nostalgijo in žal je podoben pojav zaslediti tudi tokrat. Tekom filma eden izmed likov samoreferenčno reče Rentonu, če se je vrnil le zaradi gole nostalgije in v veliki večini druge razlage za novi Trainspotting pravzaprav ni. Tako smo tekom filma mnogokrat izpostavljeni prizorom izpred dvajsetih let, obenem pa je prisotna tudi rekreacija le-teh v novem filmu. Izostale niso niti epizodne vlogice nekaterih povratnikov, ki so leta 1996 imeli manjše vloge, nekaj poklonov pa je podeljenih tudi izvrstni glasbeni podlagi, ki še danes velja za eno najboljših v zgodovini filma.

Novi Trainspotting zagotovo ni slab film, toda v primerjavi s svojim predhodnikom je na žalost le povprečen in dokaj nepotreben. Vse preveč se naslanja na nostalgijo, ampak obenem premore dovolj entuziazma in aktualnosti, da se izogne puščanju črnega madeža na zapuščini prvega dela. Nekaj vzporednic lahko potegnemo z znano pesmijo “Lust for Life” Iggyja Popa, ki je bila del enega najboljših uvodnih prizorov v devetdesetih in remiks katere lahko slišimo tudi v novem filmu. Slednji zagotovo ni slab, saj se ga je lotila glasbena skupina The Prodigy, toda še vedno ne premore tiste energije izvirnika Iggyja Popa. In nekaj podobnega bi lahko rekli tudi za ta film. Boyle je četverico popeljal na zanimivo popotovanje, toda ta se ne more primerjati s tistim izpred dvajsetih let.

O avtorju

Jure Konestabo
Main Editor, Public Relations

Sovražim, kadar pojem vse kokice v prvih desetih minutah filma! Šalo na stran. V prostem času študiram kemijo, sicer pa filme obožujem že od malega in sedaj imam tudi priložnost, da o njih kaj zapišem.

Podobni prispevki

Pošlji komentar

Komentirajte in ocenite novico!

Obvesti me
avatar
wpDiscuz

Ostanite redno obveščeni!

Prijavite se na e-novičke Filmstart in ostanite redno obveščeni o najnovejšem dogajanju v svetu filmov!

Uspešno ste se prijavili na naše E-novičke!