Ogledano: Summer of 84 (2018)
METACIRITIC.COM5.6
IMDB.COM6.7
ROTTENTOMATOES.COM6.4
FILMSTART.SI6.9
POZITIVNO
  • uspešno obujena nostalgija
  • suspenz zadnje tretjine filma
  • Mackeyjev grozljivi finalni monolog
NEGATIVNO
  • estetika pred vsebino
  • premalo razviti liki
  • film ne ponudi nič zares novega
6.4Skupna ocena
Ocena bralcev: (0 Votes)
0.0

Poster Summer of 84
Naslov:
Summer of 84
Premiera:
 10. avgust 2018 (ZDA)
Žanr: grozljivka, pustolovski
Država: ZDA
Igrajo: Graham Verchere, Judah Lewis, Caleb Emery, Cory Gruter-Andrew, Tiera Skovbye, Rich Sommer
Režija: François Simard, Anouk Whissell, Yoann-Karl Whissell


OPIS:

Junij 1984, Ipswich v Oregonu. Davey (Verchere), Eats (Lewis), Woody (Emery) in Farraday (Gruter-Andrew) so najboljši prijatelji, ki si želijo od poletja nekaj več, kot je zgolj opazovanje seksapilne nekdanje Daveyjeve varuške Nikki (Skovbye) skozi rolete na oknih. In želja se jim uresniči, ko Davey, oboževalec teorij zarote, nekega dne posumi, da bi bil lahko njihov sosed, policaj Wayne Mackey (Sommer), v resnici zloglasni serijski morilec, ki ugrablja otroke.


FILMSTART. RECENZIJA:

Osemdeseta so še zmeraj in. Popkultura to, kakor se danes zdi, zlato obdobje, vrača v naš vsakdan skozi najrazličnejše produkte. V zadnjih nekaj letih je to postalo še toliko bolj očitno skozi nekatere (zelo uspešne) filmske poskuse. Leta 2011 je J. J. Abrams poskušal z mladinsko fantazijsko pustolovščino Super 8, tri leta kasneje je precej prahu dvignila indie grozljivka Zlo za petami (It Follows, rež. David Robert Mitchell), lani pa je vse rekorde gledanosti podrl rimejk Kingovega Tistega (It, rež. Andy Muschietti). Hkrati z nostalgičnim prežemanjem kinouspešnic pa so se osemdeseta v vsej svoji neonski veličini, okrancljani s pisanimi mlečnimi šejki, razlezla tudi čez televizijske zaslone. Netflixove Čudne stvari (Stranger Things, 2016, ustv. Matt in Ross Duffer) še zmeraj veljajo za najuspešnejši poskus, a se temu nazivu zelo približa tudi Riverdale (2016, ustv. Roberto Aguirre-Sacasa), ki za glavne junake postavi stripovske like iz prejšnjega stoletja.

Summer of 84

 

Hišice na drevesu, voki tokiji, dostavljavci časopisov s kolesi, Steven Spielberg kot idol vseh geekov, in synth-pop glasba so dokaz, da Summer of 84 v vseh ozirih črpa iz popkulture osemdesetih, osnovni zaplet pa izvira iz povsem solidnega trilerja Disturbia (2007, rež. D. J. Caruso), ki se, mimogrede, tudi sam naslanja na eno izmed Hitchcockovih klasik. Opraviti imamo torej z oživitvijo stila, ki je že dolgo utečen trend, in zapletom, ki ni ravno najizvirnejši. Nič od tega ni ovira izkušenemu režiserju, a kot se izkaže, to triperesna deteljica, ki je zakrivila pričujočo pustolovščino, žal ni.

Zamisel, da je tudi morilec nekomu sosed, je sicer precej grozljiva, saj odpira vrata nevarnosti v domačnost, v kraj, ki naj bi bil varen pred zločini in ostalimi slabimi stvarmi. Kraj, kjer bi morali biti varni vsi. Še najbolj pa najmlajši. Da se za glavnega osumljenca izkaže ravno policaj, torej nekakšen obraz pravice, situacijo še poslabša, še posebej, ker se zamisel začne rojevati v glavi Daveyja, ki bi prav lahko bil najboljši prijatelj agenta Mulderja iz Dosjejev X. Fantič je očitno tudi prešprical šolske ure pouka Ezopovih basni, saj se zaplete naravnost v godljo, pred katero ena izmed teh svari – zaradi njegove divje domišljije trpi njegova kredibilnost, kar se seveda izkaže za težavo, ko ena izmed njegovih zgodb morda le ni tako izmišljena. Ameriška fascinacija nad na videz ličnimi predmestji ostaja in v človeški naravi je, da si želimo pokukati skozi zidove tistih, za katere mislimo, da jih poznamo. In kot ugotovi Nikki, ko se tudi sama pridruži naši ulični tolpi amaterskih detektivov, »so predmestja zares zjebana«.

Summer of 84

Žal se izkaže, da je tudi pričujoči izdelek podlegel čaščenju estetike pred dejansko vsebino, saj je suspenza enostavno premalo, da bi nas obdržal prikovane pred zaslone celih sto pet minut. Zgodba je polna poskusov razkrivanja morilca, ki se seveda izkažejo za neplodne, čemur sledi nova potencialna obetavna sled, ki jo nova odkritja znova demantirajo, kar hitro postane pretirano predvidljivo in dolgovezno. Resda se napetost zgosti v zadnji tretjini filma, a je to žal premalo, da bi film zares deloval, ob vsem tem pa ne dostavi nič zares novega ali izvirnega, kar bi ga dvignilo nad povprečen izdelek. Tudi liki, razen nekaj nametanih iskric o njihovem ozadju, niso dovolj dobro razviti, da bi jih gledalec lahko bolje spoznal ali pa se na katerega od njih dejansko navezal – razen mogoče na glavnega protagonista, pa še to zaradi tega, ker je v ospredje preprosto vsiljen. Slab priokus pustijo tudi nekatere trapaste odločitve glavnih junakov, kot je denimo neoboroženo raziskovanje hiše domnevnega morilca ali pa karikirano sumljivo obnašanje slednjega, nad katerim bi se zamislil čisto vsak, ne le skupina petih, odraščajočih najstnikov.

Glavno presenečenje, ki popravi celotni vtis, pa se odvije v skrajno temačnem finalnem spopadu negativca in junakov, kjer se izkaže, da je na kocki veliko več, kot smo od filma tega tipa pričakovali, in da si ustvarjalci upajo iti daleč, še posebej, ker gre za film, ki bo vsaj delno ciljno občinstvo iskal med mlajšimi. Mackey dostavi tudi enega izmed grozljivejših monologov, ki se vreže v spomin, in na katerega bi bila ponosna tudi čisto vsaka kvalitetna grozljivka za odrasle.

Končni izdelek je vseeno dovolj zabaven film, ki uspešno obudi spomine na mladinske klasike iz osemdesetih, žal pa ga boste pozabili, še preden se bo do konca odvrtela zaključna špica.

Summer of 84

Pošlji komentar

Komentirajte in ocenite novico!

avatar
  Subscribe  
Obvesti me