Ogledano: Strašila (2019)
METACRITIC.COM6.9
IMDB.COM6.3
ROTTENTOMATOES.COM6.8
FILMSTART.SI6.2
POZITIVNO
  • srhljivost
  • "pametni" glavni junaki
  • napetost
NEGATIVNO
  • neizkoriščenost
6.6Skupna ocena
Ocena bralcev: (0 Votes)
0.0

Naslov: Strašila (Haunt)
Premiera: 24. oktober 2019
Žanr: grozljivka
Država: ZDA
Igrajo: Katie Stevens, Will Brittain, Lauryn Alisa McClain
Režija: Scott Beck in Bryan Woods


OPIS:

Harper (Stevens) se s prijatelji na noč čarovnic odpravi zabavat v hišo strahov. Tam pa nanje čaka krvi željna skupina zamaskiranih morilcev …


FILMSTART. RECENZIJA:

Ni noči čarovnic ali pa vsaj oktobra, uradnega meseca čarovnic in drugih bitij noči, brez prave grozljivke. Strašila niso ravno njihov najboljši primer in ob kultnih klasikah, kot je denimo določen slasher, ki že z naslovom apelira na ta ameriški praznik, zbledi, a je kljub temu povsem zabavno razvedrilo za obisk kinematografa v tem času.

Našo skupinico delno opitih in dokaj prisrčnih junakov v želji po strašenju odnese s študentske zabave naravnost v drobovje samooklicane ekstremne hiše strahov. Pred vstopom predajo svoje telefone, verjetno prizor, ki bo sodobni mulariji prav zares nagnal strah v kosti, podpišejo pogodbe o vstopu na lastno odgovornost in prestopijo prag strašljive atrakcije v pričakovanju divje zabave. Seveda niti ne slutijo, da jih čaka sprehod skozi Teksaški pokol z motorko (The Texas Chain Saw Massacre, 1974, rež. Tobe Hooper), Sobo pobega (Escape Room, 2019, rež. Adam Robitel) in tudi Jokerja (2019, Todd Phillips). Šalo na stran, dejstvo ostaja, da film prepogosto črpa navdihe od drugod, tako da težko govorimo o izvirnosti, a v samem žanru uspešno odkljuka vse obvezne alineje.

Film je sicer plod sodelovanja Scotta Becka in Bryana Woodsa, ki sta se tokrat lotila tako režije kot tudi scenarija, najbolj pa ju poznamo kot scenaristični par, ki stoji za lanskoletno uspešnico Tiho mesto (A Quiet Place, 2018, rež. John Krasinski). Projekta si ne bi mogla biti bolj različna, saj so Strašila predvsem veliko glasnejša od predhodnika in tudi hitreje prestavijo v višjo prestavo. Veliko bolj je očitno, da je imel kot producent prste vmes tudi Eli Roth, prepoznavno ime grozljivke, predvsem v podžanru tako imenovane »pornografije mučenja« (torture porn), saj je njegov um zaplodil eskapade v gravž, kot sta Koča strahu (Cabin Fever, 2002) in Krvavi hostel (Hostel, 2005). Ni torej nenavadno, da smo priča vilam, ki prebadajo glave, opekam, ki lomijo dlani, in ključem, ki merijo v očesna zrkla. In vse to se počne z guštom.

Kljub togotni formulaičnosti najstniških pokolov, v katero se ujame film, je naravnost osvežujoče, da glavnim junakom zelo hitro postane jasno, kaj se zares dogaja, vsaj v smislu, da usodo vzamejo v svoje roke in se za svoja življenja zares borijo. Niso le brezumne glinaste račke, ki čakajo, da jih kateri izmed zlikovcev zavoljo gledalčevega užitka pospravi, in gagajo, ko do tega zares pride. Protagonisti Strašil se namesto tega raje soočijo z morilci in pri tem brcajo, tepejo, grizejo in prebadajo meso kot za stavo, kar v slasherjih zmeraj deluje zelo katarzično. Razmeroma malo je tudi sprejetih butastih odločitev, ki so za take vrste filmov prej stalnica kot izjema; če si v filmu in zlikovcu drobiš lobanjo, jo zdrobi večkrat. Negativci so namreč znani po tem, da vstajajo od mrtvih.

Znotraj svoje skupinice so liki prepričljivi, posamično pa dokaj papirnati, dvodimenzionalni, v resnici jih skozi celoten film ne spoznamo kaj več od površine, razen Harper, ki nam razkrije tudi travmatične dogodke iz svojega otroštva. »Odrasla sem v hiši strahov,« se izpove svoji prijateljici, s čimer ustvarjalci dosežejo učinek verjetnega, ko mora dekle v boju za svoje življenje pokazati zobe.

Škoda je, da film pesti podobna zadrega kot Sobo pobega. Kljub temu, da sta oba filma postavljena v privlačni lokaciji – prvi v interaktivno igro, torej »sobo pobega«, Strašila pa v hišo strahov – se zdi, da ju ne znata povsem izkoristiti. Še malce bolj izpiljen scenarij bi zagotovo izničil občutek, da bi se lahko zgodbi odvili kjer koli, neodvisno od prostora, kar glede na situacijo uniči celoten želen učinek.

Michael Myers letos počiva, Curtis je že izdala, da sta v nastajanju še dva zaključna dela nove trilogije Noči čarovnic, ki bosta luč sveta ugledala naslednje leto in leto zatem. Do tiste noči čarovnic pa so Strašila povsem zabaven nadomestek, ki bodo potrpežljive gledalce nagradila tudi s kar nekaj srhljivimi trenutki.

Pošlji komentar

avatar
  Subscribe  
Obvesti me