Ogledano: Strah (2016)
filmstart.si7.1
Pozitivno
  • tematika
  • igralci
Negativno
  • globina likov
7.1Skupna ocena
Ocena bralcev: (18 Votes)
4.0

Naslov: Strah
Premiera: 10. 11. 2016 (Slovenija)
Žanr: kratki film
Država: Slovenija
Igrajo: Denys Bilash, Valentina Plaskan, Renato Jenček, Nataša Barbara Gračner, Marjan Radanovič, Andrei Lenart, Primož Vrhovec, Dino Hajderovič, Darja Krhin
Režija: Dejan Babosek


OPIS:

Kristjan se zaradi nerazumljenosti s strani staršev pridruži neonacistični skupini v kateri najde uteho, pripadnost in celo nekakšno varnost. Šele ko ugotovi, da je s svojimi dejanji proti tujcem škodoval tudi lastni družini, ga to pripravi do razmisleka.


FILMSTART. RECENZIJA:

Nedavni valovi beguncev, ki so prišli območje Evrope imajo vpliv na najrazličnejše sfere naših življenj in tudi filmski ustvarjalci niso imuni nanje. Že pred časom smo na Filmstartu objavili recenzijo dokumentarnega filma Odprto morje (Fuocoammare, 2016, Gianfranco Rosi), ki se dotika predvsem vsakdanjega življenja prebivalcev Lampeduse, migrantsko najbolj obleganega otoka na jugu Italije. Ob vsem tem se, zaradi zelo aktivnega medijskega razpihovanja strahu pred prišleki, po celotni Evropi dogaja tudi porast poistovetenja prebivalcev z vrednotami skrajno desničarskih političnih opcij. Ravno zaradi tega problema se je režiser Dejan Babosek odločil, da je treba na to jasno in glasno opozoriti. Zato je nastal kratki film Strah, ki je tudi del širše kampanje ozaveščanja proti rasizmu, fašizmu in ksenofobiji v Sloveniji in širše.

V zgodbi Strahu spremljamo Kristjana, ki v svoji družini nikakor ne dobi ustreznega zaupanja in podpore, ki bi si jo mlad fant njegovih letih želel, zato se je zatekel pod okrilje neonacistične skupine, ki jo zmotno dojema kot varno zaledje in do nje čuti gorečo pripadnost. Le-to znajo podobne skupine vzbuditi brez večjih težav saj svoje simbole, ideje in dejanja črpajo naravnost iz nacistične ideologije. Kot lahko vidimo je vzklikanje “Sig Heil!” tekom glasbenega performansa in tetoviranje kljukastih križev, znakov SS ter emblemov nemškega orla za njih nekaj povsem vsakdanjega. Takšen močan simbolizem je lahko za iščoče se mladostnike, sploh takšne, ki so “prešpricali” mnogo ur zgodovine, sociologije ali psihologije, preveč mamljiva pogača in čisto prehitro se znajdejo v situaciji enaki našemu glavnemu junaku.

Strah Narayan Fear Babosek

Da ne razkrijemo preveč zgodbe se raje malce ozrimo še na izvedbo samega filma. V njem lahko najdemo nekaj zelo nadpovprečnih elementov, ki ga lahko uvrstijo v zgodnjo polovico slovenskih filmov. Poleg že omenjene aktualne tematike in sporočila, ki ga želi posredovati je v filmu prisotnih tudi nekaj izvrstnih igralcev, ki svoj lik predstavijo na povsem ustreznem nivoju. Oskarja najbrž ravno ne bo, velikih pripomb pa tudi ne. V to skupino bi veljalo še posebej uvrstiti igralce likov Kristjana, ki ga je odigral nadobudni Denys Bilash, njegovega mentorja Britve in matere. Navkljub dobremu igranju igralcev pa pri skorajda vseh pomembnejših likih vsaj malce razočara globina. V zakup moramo sicer vzeti kratkost filma, ki je potencialno res  lahko krivec, da za bolj poglobljeno predstavitev likov ni dovolj časa. Vendar skoraj gotovo obstaja še kakšen drug način informiranja občinstva, kot je le mono/dialog, za dosego boljšega orisa likov tudi v tako kratkem času.

Poleg (pre)kratkega razvoja likov, ki ga gre po vsej verjetnosti pripisati na vest scenaristom, bi tudi nekatere malce nenaravne dialoge lahko bolje dodelali. Čeprav zna do takšne kritike priti predvsem na podlagi razkoraka med pogovorno in knjižno formo slovenskega jezika in tudi, da zaradi domačnosti slovenskega jezika, hitreje opazimo motečo plastičnost v pogovoru med liki, kot se nam to dogaja v primeru, da si ogledujemo film v tujem jeziku.

Se pa najde tekom filma kar nekaj spodobnih kadrov, ki končno nakazujejo, da tudi slovenske ekipe za snemalnimi napravami znajo prenesti znanje v postavljanju kamere in kadrov iz, finančno zelo dobro podprtega sektorja, reklam tudi na obsežnejše in bolj umetniško usmerjene projekte. Ko že omenjamo finance, pa se tu pojavi še en dvom. Na koncu filma med sodelujočimi in zahvalami sponzorjev lahko opazimo tudi logo Zveze združenja borcev za vrednote NOB, ki vsebuje rdečo zvezdo. Ravno zaradi tega bi film lahko skupine, ki so v filmu predstavljene, interpretirale kot antipropagando nasprotne strani proti njim in ne kot krik splošne družbe proti problemom, ki se v njej pojavljajo, ter s tem precej razvrednotile celotno zadevo.

O avtorju

Nik Rus
Copy Writer

Človek tisočerih zanimanj in interesnih dejavnosti, ki si v svojem življenju z veseljem ogleda tudi kakšen film. Zaslug za veselje do pisanja pa ne pripisujem svoji srednješolski profesorici slovenščine.

Podobni prispevki

Subscribe
Obvesti me
guest
0 komentarjev
0
()
x