Ogledano: Srečen smrtni dan 2 (2019)
Metacritic.com5.6
Imdb.com6.7
Rottentomatoes.com6.7
Filmstart.si6
Pozitivno
  • energična Jessica Rothe
  • humor in ironija
Negativno
  • preveč ponavljanja
  • brezvezna končna dilema
6.3Skupna ocena
Ocena bralcev: (3 Votes)
6.4

Naslov: Srečen smrtni dan 2 (Happy Death Day 2U) 
Premiera: 14. februar 2019
Žanr: grozljivka, triler
Država: ZDA
Igrajo: Jessica Rothe, Ruby Modine, Israel Broussard, Suraj Sharma
Režija: Christopher Landon


OPIS:

Tree Gelbman (Jessica Rothe) je s podoživljanjem istega dneva že uspešno ugotovila, kdo jo je hotel umoriti, vendar pa zgodba še ni zaključena. Z grozo ugotovi, da se je zdaj v isti dan ujel cimer njenega fanta, ki ga lovi morilec v isti opravi. Odloči se, da mu bo pomagala, a se ušteje, saj se je nekaj stvari vseeno spremenilo, in znajde se ujeta v čisto isti dan kot prvič.


FILMSTART. RECENZIJA:

Ko nam je bil pred dvema letoma serviran Srečen smrtni dan, je bilo presenečenje kar veliko. Res ni šlo za izjemno izviren koncept – protagonistka Tree se je nenehno zbujala v isti dan z namenom, da bi nekaj spremenila – podobno je leta 1993 naredil že Neskončen dan (Groundhog Day). Vendar pa se je zgodil obrat, saj smo dobili mladostno komedijo, začinjeno z grozljivimi elementi, zato je film izpadel sproščeno, neobremenjeno in prekleto zabavno. Lahko bi ostalo tudi pri tem, vendar je imel režiser že idejo za nadaljevanje, ki nam razkrije, zakaj je do prvega časovnega preskoka sploh prišlo. Čeprav se trudi s kvazi znanstveno razlago, mu tega ne moremo zameriti, ker je pristop vse prej kot resen, še najbolj v slogu filma Vrnitev v prihodnost 2 (Back to the Future Part II, 1989) ki mu je podoben tudi zgodbeno in ga celo neposredno omeni.

 

Film ne spreminja svoje zmagovalne formule, zato je umiranje nenehno pospremljeno s humorjem; na tem mestu je treba nujno omeniti neprekosljivo ironično montažo Treejinih samomorov s komadom Hard Times benda Paramore za podlago. Vendar pa je v primerjavi s prvim delom humor še bolj v ospredju, grozljivka pa vedno bolj zaspana in smrti se večinoma dogajajo off screen, zato ni pričakovati nekega resnega slasherja. To je precej škoda, ker je vzdušje vedno bolj komično in se nam Tree sploh ne zdi več resno ogrožena. Za nekaj dolgčasa poskrbi tudi vztrajno ponavljanje – seveda oba filma temeljita na ponavljanju istega dne, a ker smo se vrnili v isti dan, so iste tudi osebe, situacije, obleke, sprehajamo se po istih treh prizoriščih (šola, študentski dom, bolnica). Celotna scena v nekem trenutku deluje že tako pretirano deja vu, da to »opazi« celo Tree, ki se razjezi in se odloči, da se bo končno preoblekla.

Razvoja likov ni bilo mogoče pričakovati, ker smo vrženi v isti dan, a to ni niti malo moteče, saj je lepo v kontrastu s Treejino naraščajočo frustracijo, naveličanostjo in jezo nad tem, da je spet na začetku. Nekateri stranski liki so precej karikirani, sploh dekan Roger Bronson (Steve Zissis), ki prestopi vse meje verjetnega, scena med njim in Danielle (Rachel Matthews) pa je prvih nekaj trenutkov še smešna, a kmalu postane mučno otročja. Za razliko od prvega filma pa dobimo malo več čustev, saj spoznamo Treejino mamo Julie (Missy Yager) in njunemu odnosu je posvečeno dovolj časa, da protagonistko spoznamo še bolje in predvsem z drugačnega vidika. Je pa na žalost zelo neprepričljiva Treejina končna dilema, zato je tudi občutek po ogledu nekoliko kisel. Vseeno gre za neverjetno hudomušen film, ki se zaveda svojega namena in se ne trudi biti nekaj, kar ni. V delu naj bi bil že tretji del, za katerega pa lahko samo upamo, da se bo premaknil nekam naprej; Tree in Jessica si to res krvavo zaslužita.

O avtorju

Veronika Šoster

Objavljam literarne kritike v nekaterih večjih slovenskih medijih, kot so Literatura, radio ARS, Airbeletrina, Mentor, Trubarjeva hiša literature in Koridor – križišča umetnosti. Magistrirala sem na temo slovaške ženske poezije zadnjih desetletij, trenutno sem doktorska študentka literarnih ved.

Podobni prispevki

Pošlji komentar

avatar
  Subscribe  
Obvesti me