Ogledano: Spider-Man: Novi svet (2018)
Metacritic.com8.7
IMDB.com8.6
Rottentomatoes.com9.7
Filmstart.si9.5
Pozitivno
  • svež pogled na že poznan lik
  • tehnike risanja
9.1Skupna ocena
Ocena bralcev: (2 Votes)
8.2

Naslov: Spider-Man: Novi svet (Spider-Man: Into the Spider-Verse)
Premiera: 13. december 2018
Žanr: animacija, akcijski, pustolovski, fantazijski
Država: ZDA
Igrajo: Liev Schreiber, Mahershala Ali, Shameik Moore, Brian Tyree Henry
Režija: Bob Persichetti, Peter Ramsey


OPIS:

Spider-Man: Novi svet je v osnovi klasičen film o superjunaku, čeprav je zgodba v resnici kompleksnejša, kot se zdi na prvi pogled. Miles Morales se mora že prvi dan kot Spider-man soočiti z nevarnostjo, ki ogroža vse obstoječe resničnosti, pri tem pa mu pomaga več Spider-oseb, vsaka iz svoje resničnosti. Čeprav mu zmanjkuje časa, se mora še pred reševanjem svetov soočiti s svojimi novimi močmi in se jih naučiti obvladati.


FILMSTART. RECENZIJA:

Spider-Man: Novi svet je eden najbolj dodelanih in premišljenih filmov o Spider-Manu, čeprav je v resnici le še en film o njegovih začetkih. Za masko se tokrat ne skriva več Peter Parker, ampak Miles Morales. No, tudi Peter Parker. In Gwen Stacy. In Penni Parker. In Peter B. Parker. In črno-beli Peter Parker. In Spider-Ham. Film nam hoče pokazati, da je v resnici vseeno, kdo se skriva za masko Spider-Mana, saj je pri tem liku pomembnejša ideja, ki jo ta maska prinaša s sabo: »z veliko močjo pride velika odgovornost«, in vse to.


Tokratna velika odgovornost je res (pre)velika za Milesa, saj je ravnokar postal Spider-Man: potem ko je Wilson Fisk sprožil jedrski megatrkalnik, ki med sabo pomeša vse vzporedne svetove, mora Miles Morales rešiti vse te vzporedne svetove. Pri vsem tem ga seveda mučijo puberteta, nova šola, nova ljubezen in vse, kar je mučilo tudi Petra Parkerja v vseh zgodbah o Spider-Manu do sedaj. Razlika z vsemi zgodbami o nastanku Spider-Mana je predvsem ta, da Morales ni več edini, saj mu na pomoč priskoči kar pet Spider-oseb iz petih različnih svetov. Zgodba tako dobi novo kompleksnost in že preveč poznanemu liku prinese novo svežino, čeprav ostaja klasična zgodba superjunakov proti negativcem. Film iz prizora v prizor gradi zgodbo in napetost, tudi s pomočjo nekaterih presenetljivih obratov. Pri vsem tem pa ne pozabi na humor in samoironijo, saj smo vse to v resnici že večkrat videli. To je namreč že sedmi film s Spider-Manom v zadnjih petnajstih letih, a film se tega dobro zaveda in večino samoironičnih trenutkov črpa prav iz te informacije.


Prisotnost velikega števila likov, pri čemer je vsak narisan z drugačno tehniko, je zelo nevarna izbira, saj bi lahko bil rezultat slabo spacan kolaž. A k sreči ni tako. Nekatere Spider-osebe so sicer res tam le za okras in film ne izkoristi celotnega njihovega potenciala. Med vsemi je to najbolj vidno pri noir verziji Spider-mana, pri azijski verziji Peni Parker in pri komični verziji, govorečemu prašiču Spider-Hamu, ki spominja na lika iz Looney Tunes franšize. Sicer pa so to detajli, saj so vse Spider-osebe smiselno vpete v celotno zgodbo in vse so prisotne kot pomoč Milesu.


Film je pravi poklon celotni zgodovini Spider-Mana. Citatov in skritih navezav je toliko, da se vseh niti ne da našteti. Film se na različne načine pokloni vsem ustvarjalcem Spider-Manovih dogodivščin, Bagleyu in Larsenu, Ditku, animirani seriji iz 60. let, Raimijevi trilogiji in seveda Stanu Leeju. V zgodbi se pojavi ogromno navezav (t. i. easter eggs), od neuspele Spider-Manove lučke do najbolj znanega Spider-Manovega mema. Film je pravi hommage tudi v izbranih tehnikah risanja in barvanja. Prisotne so prav vse tehnike, ki so se pojavile skozi zgodovino tega superjunaka: od starejših tehnik s pikčastim risanjem do sodobnejšega 3D risanja z robovi v modri in rdeči barvi, od ročnega risanja do računalniškega. Film je zato zelo drugačen od mainstreamovskih animacijskih filmov Pixarja in Dreamworksa ter delno tudi od animacij o DC-jevih superjunakih.


Gledalec seveda rabi nekaj časa, da se privadi na vse to. A ko se, postane film prava paša za oči. Film se tudi te težave zaveda in zato se ta razlikovanja pojavljajo počasi, prehodi med tehnikami pa so večinoma skoraj neopazni. Vse do zaključnega boja, kjer se vse te tehnike pomešajo v vizualno zelo obremenjene kadre. Na trenutke se zdi, da je v tem prizoru zgodba v ozadju in je vse usmerjeno v vizualno virtuoznost. S tem ni v resnici nič narobe, saj je vsem jasno, kako se bo zadnji boj končal. Ne glede na vse, je film v svojem jedru še vedno klasični film o superjunaku in je zato obsojen na srečen konec, v katerem je glavni negativec poražen. Do naslednje bitke, v kateri bo seveda spet poražen.

O avtorju

Alex Kama Devetak

"I don't know who you are. Or whether you're a man or a woman. I may never see you or cry with you or get drunk with you. But I love you. I hope that you escape this place. I hope that the world turns and that things get better, and that one day people have roses again. I wish I could kiss you." (V for Vendetta, Alan Moore)

Podobni prispevki

Pošlji komentar

avatar
  Subscribe  
Obvesti me