Ogledano: Škrlatni vrh (2015)

Naslov: Škrlatni vrh (Crimson Peak)
Premiera: 16.10.2015 (Svetovna premiera)
Žanr: Drama, gotska romanca, fantazija, grozljivka
Država: ZDA
Igrajo: Mia Wasikowska, Tom Hiddleston, Jessica Chastain, Charlie Hunnam
Režija: Guillermo Del Toro

OPIS:

Edith Cushing (Mia Wasikowska) je mlada pisateljica, ki je v otroštvu po materini smrti imela bližnje srečanje z njenim duhom, ki jo je svaril pred Škrlatnim vrhom. Nekega dne spozna angleškega plemiča Thomasa Sharpa (Tom Hiddleston) v katerega se zaljubi in se kasneje z njim tudi poroči. Preselita se na njegovo posest v Angliji, kjer si delita streho z Thomasovo sestro Lucille (Jessica Chastain). Idilično ljubezen kaj hitro prekinejo neobičajne stvari, ki se dogajajo v skrivnostni hiši Sharpovih.

FILMSTART. RECENZIJA:

Filmov mehiškega vizionarja Guillerma Del Tora zagotovo ne gre prezreti. Svoj vrhunec je režiser dosegel s Favnovim labirintom (El laberinto del fauno), širšemu občinstvu pa je poznan tudi po filmih komercialnejšega tipa kot so Hellboy 1 in 2 ter Ognjeni obroč (Pacific Rim). Tokrat se je lotil obuditve žanra gotske romance, ki je bila najbolj prisotna v štiridesetih prejšnjega stoletja. Del Toro želi s Škraltnim vrhom dati zgled prihajajočim filmom in ta žanr zopet postaviti na filmski zemljevid.

Kot vedno pri Del Toru je vizualna plat filma izjemna in režiserju je uspelo ustvariti izjemno prepričljivo atmosfero, ki na platnu deluje izjemno prepričljivo. V ta namen so bili zgrajeni veliki seti, ki vsebujejo še tako majhno podrobnost. Že prva polovica filma, ki se odvija onkraj luže v ZDA , je stilistično zelo dovršena in lepo ujame časovno obdobje, v katerem se zgodba dogaja. Zelo dober je prizor plesa, v katerem zares zablesti igralec Tom Hiddleston. Druga polovica filma vizualno še preseže prvo in lahko rečemo, da je to ob Pobesnelem Maxu letos najbolje stilistično dodelan film. Pri nekaterih filmih, kot so Stranski učinki (Collateral) in žanrsko precej bolj sorodno Izžarevanje (The Shining) je sama lokacija tako živa in pomembna za samo zgodbo, da je skorajda že lik in tudi za hišo v Škrlatnem vrhu lahko trdimo nekaj podobnega. Izjemen set, ki so ga zgradili v pred-produkciji filma je izredno dobro služil režiserju in tu je na dan prišla celotna Del Torova vizionarska komponenta.

Foto: Karantanija Cinemas

Film podpira tudi zelo dobra igralska zasedba. Najbolje se odrežeta Tom Hiddleston (najbolj poznan po vlogi Lokija v Marvelovih filmih) ter dvakratna nominiranka za oskarja Jessica  Chastain (Marsovec, Medzvezdje). Zelo solidno se obneseta tudi Mia Wasikowska (Alica v čudežni deželi, Jane Eyre) ter podporna zasedba na čelu z Charliejem Hunnamom (Sinovi Anarhije, Ognjeni obroč). Igralcem tudi zelo dobro pomaga kostumografija, ki je izjemna in še bolj poudari samo vizualno plat filma. Kot rečeno igralci opravijo dobro delo, toda nekaj se ne zdi prav in k temu pripomore sam scenarij.

Za začetek se obrnimo k sami zgodbi, ki je zelo šibka in predvidljiva. Celoten razplet je bil že nemalokrat viden v drugih filmih in tudi kaj hitro se ga da razvozlati že po kakšni tretjini filma. Škrlatnemu vrhu manjka misterioznost, ki bi gledalca veliko bolj potegnila v sam film, namesto tega pa film do zadnjih dvajsetih minut izgublja zanimanje pri gledalcu in k temu kaj prida ne pomaga repetitivnost dogajanja. Večino drugega dela filma tako spremljamo lik Edith, ki s svečnikom v roki raziskuje predele hiše in išče duhove, ki se ji prikazujejo. Tudi sami duhovi ne dodajo viška k zgodbi čeprav nam Del Toro v filmu preko dialoga, ki vsebuje nekaj zvitih metafor, tudi sporoči da to ni film o duhovih, toda film z duhovi, si upam trditi, da bi film brez tega elementa izpadel povsem enako. Edith se skozi celotno zgodbo sploh ne razvije kot lik in nekako njena zgodba ne dobi pravega zaključka, kot bi bilo pričakovati po uvodnih minutah filma. Dialog je povečini nadvse nenaraven in gledalec ima skozi film občutek, da je vse to zaigrano, toda ne v dobrem smislu.

Foto: Karantanija Cinemas

Film prestavi v višjo prestavo šele v zadnjih dvajsetih minutah kjer se zgodba razplete. Končno je prisotno nekaj več suspenza, toda kot že rečeno je težava, da lahko gledalec  sam že pred tem razplete skrivnost. Tudi lik Edithinega prijatelja doktorja McMichaela je malce nepotreben, saj je vsebina njegove ekspozicije že vnaprej znana tako gledalcem kot liku. Tudi nasploh je ob razpletu gledalcu malce preveč vrženo v obraz in film bi veliko bolje deloval, če bi pustil zgodbo malce ovito v tančico skrivnosti. Je pa Del Toro v zaključku v polnem razmahu izkoristil cenzorsko oznako “R”, saj je konec zelo krvav.

V času, ko rojaka Alfonso Cauron (Gravitacija) in Alejandro G. Innaritu (Birdman, Povratnik) žanjeta uspehe na veliki hollywoodski sceni in sta tudi zadnja dobitnika oskarjev za režijo, se Guillermo Del Toro nekako vrti v začaren krogu filmov, ki so vizualno osupljivi, toda z izjemno plitko vsebino. Škrlatni vrh je film, ki utegne mnoge razočarati, toda obenem bo določen delež gledalcev navdušen nad filmom. Ogled bi priporočal predvsem zvestim Del Torovim oboževalcem ter ljubiteljem podobnih filmov. Opoziriti velja še na to, da so napovedniki film oglaševali povsem napačno, saj gre bolj za ljubezensko zgodbo kot pa grozljivko kar zelo spominja na primer Shyamalanove Vasi ob gozdu (The Village).

Foto: Karantanija Cinemas