Ogledano: Sicario 2: Vojna brez pravil (2018)
Metacritic.com6.1
Imdb.com7.3
Rottentomatoes.com6.4
Filmstart.si6
Pozitivno
  • Benicio Del Toro in Josh Brolin
  • prizori suspenza
Negativno
  • nedorečen konec
  • zadnjih deset minut
6.5Skupna ocena
Ocena bralcev: (0 Votes)
0.0

Naslov: Sicario 2: Vojna brez pravil (Sicario: Day of the Soldado)
Premiera: 17. julij 2018
Žanr: kriminalka, akcija
Država: ZDA
Igrajo: Benicio Del Toro, Josh Brolin, Isabela Moner, Jeffrey Donovan
Režija: Stefano Sollima


OPIS:

V vojni proti mamilom ni nobenih pravil; ko ameriška vlada posumi, da so se karteli lotili tihotapljenja teroristov prek meje z ZDA, zvezni agent Matt Graver (Josh Brolin) pokliče skrivnostnega Alejandra (Benicio Del Toro), čigar družino je umoril šef enega od kartelov.


FILMSTART. RECENZIJA:

Sicario iz leta 2015 je eden najboljših ameriških filmov tega desetletja, a je bil kljub dobremu kritiškemu in blagajniškemu uspehu spregledan pri večini filmskih nagrad tiste sezone. Tretji ameriški celovečerec kanadskega režiserja Denisa Villeneuva je slednjega popolnoma utrdil kot novo veliko ime onkraj luže, obenem pa je opozoril tudi na scenarista Taylorja Sheridana. Sicario je bil namreč prvi film po njegovemu scenariju, nato pa se je še izkazal s trilerjema Za vsako ceno (Hell or High Water, 2016) in Sledi v snegu (Wind River, 2017). Slednjega je tudi sam režiral. Nadaljevanju Sicaria se je Villeneuve odpovedal, odpadli pa so tudi direktor fotografije Roger Deakins, protagonistka prvega filma Emily Blunt in na žalost preminuli skladatelj glasbe Johan Johansson, ki so bili pomembni faktorji pri uspehu prvega filma. Scenarij je sicer zopet priskrbel odlični Sheridan, glavno vlogo pa je namenil Beniciu Del Toru, ki je z likom morilca Alejandra pravzaprav ukradel prvi film.

A po ogledu nadaljevanja se je težko znebiti občutka, da je ta le neuporabljena iztočnica za prvi film. “Bomo že mi poskrbeli za konec, ti nam le pošlji scenarij”, se je najverjetneje glasilo mnenje studia, ko so se pogajali za potencialno nadaljevanje. Glavni smerokaz, da gre za nedokončan scenarij, je zagotovo epilog filma, ki je neverjetno nenaden, antiklimatičen in gledalcu pove, da smo pravzaprav gledali le uvod v tretji film. Če je bil prvi film artističen, je drugi že oportunistično studijski in tu le z namenom, da vzpostavi novo franšizo. Villeneuvov Sicario se je ukvarjal z moralno vprašljivostjo dejanj glavnih likov, medtem ko skuša nadaljevanje v njih iskati človeškost ter s tem pozablja na karakterizacijo iz predhodnika, obenem pa se še naslanja na preživeto temo družine.

Gotovo je velike posledice prinesla sama odsotnost Denisa Villeneuva, čeprav njegov naslednik Stefano Sollima povsem korektno izpelje zadevo. Italijan je sicer že mnogokrat poprej nakazal, da se zna lotili sivine kriminala in njenih moralno vprašljivih akterjev, saj stoji za serijo Gomorra (2014 ) in filmom Suburra (2015), toda težko se je znebiti občutka, da pri snovanju drugega Sicaria ni imel dovolj kreativne svobode. Priznati mu je treba odlično delo pri mnogih prizorih suspenza, ki gledalca dobesedno držijo na trnih, medtem ko so tudi akcijski/nasilni prizori premišljeni in ravno dovolj šokantni, da postavijo ton filma. Na žalost se ustvarjalci v zadnjih desetih minutah zatečejo k neverjetnemu zamiku nejevere, ki je mnoge zmotil že v predhodniku, a je v primerjavi z njim že skorajda na nivoju franšize Misija: Nemogoče.

Igralci so še vedno v odlični formi. Del Toro nadaljuje, kjer je končal v prvem filmu, in ravno njegov Alejandro je bil najverjetneje primaren razlog za nadaljevanje. Josh Brolin dobi več materiala in vloga “ameriškega kavboja” mu neverjetno ustreza, posledično pa tudi sam igralec uživa v njej. Med novinci se najbolj posvetimo otročajema Isabeli Moner in Elijahu Rodriguezu. Prva se odlično odreže, v sicer slabše napisani vlogi, medtem ko drugi operira z zanimivo zastavljenim likom, za katerega pa se izkaže, da je le nastavek za naslednji film.

Sicario 2: Vojna brez pravil sicer ni slab film, toda je še vedno precej daleč od predhodnika. Vseskozi je prisoten občutek, da nekaj manjka. Ali je to prvotni režiser? Emily Blunt? Pravi epilog zgodbe? Definitivno vsega po malem. Če je bil prvi film dokaz, da je Hollywood še vedno zmožen posneti nekaj inteligentnega, kljub mnogim zvezdam pred in za kamero, je njegovo nadaljevanje le potrdilo, da je glavno gonilo denar. Če je bil prvi film profitabilen, potem moramo posneti nadaljevanje. Toda kdaj bi lahko naredili izjemo in pustili uspešnice pri miru. Ali pa vsaj dodobra spolirali scenarij, preden se lotijo snemanja. Človek bi rekel, da smo preveč kritični in se preveč oziramo na prvi del. Toda s slavnim imenom (blagovno znamko), pride tudi večja odgovornost.

O avtorju

Jure Konestabo
Main Editor, Public Relations

Sovražim, kadar pojem vse kokice v prvih desetih minutah filma! Šalo na stran. V prostem času študiram kemijo, sicer pa filme obožujem že od malega in sedaj imam tudi priložnost, da o njih kaj zapišem.

Podobni prispevki

Pošlji komentar

Komentirajte in ocenite novico!

avatar
  Subscribe  
Obvesti me