Ogledano: Rudar (2017)
Imdb.com9.1
Filmstart.si7
Pozitivno
  • igralska predstava Leona Lučeva
  • močan protagonist
Negativno
  • določeni liki površinsko spisani
  • epilog je morda malce razvlečen
8.1Skupna ocena
Ocena bralcev: (0 Votes)
0.0

Naslov: Rudar
Premiera: 28. 11. 2017 (Slovenija)
Žanr: drama
Država: Slovenija
Igrajo: Leon Lučev, Jure Henigman, Boris Cavazza, Zala Djurić Ribič
Režija: Hanna A.W. Slak


OPIS:

Mehmedalija Alić je delavec v rudniku, ki se zaradi gospodarske situacije spopada z vse pogostejšimi odpuščanji. Med sodelavci uživa velik ugled, saj je eden izkušenejših rudarjev in zato mu novi direktor naloži delo, da preveri že dlje časa zaprt rov. V njem odkrije temačen kotiček slovenske zgodovine.


FILMSTART. RECENZIJA:

Slovenski filmi so iskreno povedano zelo specifični. Predvsem drame se vse prepogosto vračajo k enakim tematikam, ki obvezno vključujejo alkoholizem, družinsko dinamiko in ponavadi tik pred zaključnim dejanjem iz omare pade tudi kak okostnjak. Rudar ta kliše skorajda cinično preslika, saj naslovni junak odkrije okostnjaka (in ne samo enega) v rudniku. Pravzaprav gre za ostanek povojnih pobojev, ki še vedno zaznamujejo slovensko družbo in so nemalokrat le igračka v rokah politikov za nabiranje političnih točk. Rudar je namreč posnet po resnični zgodbi Alije Alića, ki je svoje življenje prenesel tudi v knjigo z naslovom Nihče. Slednja je tudi navdihnila režiserko Hanno Slak, ki je v njej prepoznala material za celovečerni film in še kako je imela prav.

Ob kritiki slovenskih filmov je mnogokrat zaslediti, da ti niso narejeni za občinstvo in so nemalokrat sami sebi namen. S tem se povečini strinjam in Rudar se tega tudi zaveda. Loti se namreč izredno provokativne teme grobnic iz časa povojnega časa 2. svetovne vojne, ki so se zgodili na območju nekdanje Jugoslavije. Toda tema služi le kot ogrodje za zgodbo protagonista Alije Alića, ki je naravnost filmska. V mladih letih je pobegnil pred vihro vojne, ki bi ga s pokolom v Srebrenici tudi pokopala, v Sloveniji pa je bil le predstavnik delavskega razreda za katerega tudi po osamosvojitvi ni bilo poskrbljeno. Kljub velikim izkušnjam in požrtvovalnosti je na pragu tega, da postane tehnološki višek in morda mu je bila tudi zaradi tega zaupana naloga da razišče zdaj že zloglasni rov Barbara, kjer so našli ostanke že prej omenjenih pobojev. Čim bližje je razkritju skrivnosti, tem tesneje ga oblast stiska, saj bi bilo po njenem mnenju za vse najbolje, če vsebina rova ostane skrivnost.

Rudar tako uspešno združi tiste “težke” teme in komercialnejšo zastavo zgodbe, ki pritegne gledalca. Kljub temu, da se protagonist sooča z izredno težkimi trenutki njegovega življenja in je tudi nasploh ton filma precej melanholičen, gledalca to ne zatre, saj sta predvsem lok zgodbe in sam protagonist tista, ki “zagrabita” in pritegneta pozornost. V glavni vlogi tako blesti Leon Lučev, ki prikaže odlično igralsko predstavo in pravzaprav nosi večino filma. Pohvaliti velja tudi samo režijo in predvsem fotografijo znotraj rovov, ki dejansko delujejo klavstrofobično. Režiserka Slakova se tudi objektivno loti teme in odlično poudarja preplet protagonistove izkušnje iz Srebrenice in same najdbe grobišč v Hudi jami. Teme ne izkorišča za izživljanje osebnih pogledov, toda poudarja predvsem človeškost, ki jo poseduje Alija in je manjka pri večini ljudi.

Sicer velja okrcati predvsem like, ki služijo filmu kot nekakšni antagonisti, saj so pravzaprav karikature. Tu velja omeniti predvsem direktorja, ki ga upodobi Jure Henigman, na trenutke slabo spisan pa je tudi lik Toma, ki Aliji na začetku pomaga pri izkopavanju rova. Tudi sami elementi represije protagonista so pretirani in enostranski, manjka pa predvsem tista stran, ki objektivno pozitivno podpira glavni lik.

Celovito gledano je Rudar zelo gledljiv film, še posebej za slovenske standarde, saj izkoristi tiste slovenske zgodbe, ki so kot ustvarjene za film. Teh je veliko mogoče najti, toda vse prevečkrat so predelane v dokumentarce, medtem ko za igrane celovečerce zmanjka denarja, morda pa tudi volje. Film je tudi slovenski predstavnik na “kvalifikacijah” za tujejezičnega oskarja, toda tu se strinjam z režiserko, da gre za specifično zgodbo, ki veliko bolj pritegne slovenske gledalce kot pa tuje. Kljub temu, da je to film, ki je namenjen za slovenske gledalce, ta ni ustvarjen z namenom, da bi odpiral stare rane, toda da pove navdihujočo zgodbo velikokrat preslišanega malega človeka in jo tudi uspešno priredi za velika platna.

O avtorju

Jure Konestabo
Main Editor, Public Relations

Sovražim, kadar pojem vse kokice v prvih desetih minutah filma! Šalo na stran. V prostem času študiram kemijo, sicer pa filme obožujem že od malega in sedaj imam tudi priložnost, da o njih kaj zapišem.

Podobni prispevki

Pošlji komentar

Komentirajte in ocenite novico!

Obvesti me
avatar
wpDiscuz

Ostanite redno obveščeni!

Prijavite se na e-novičke Filmstart in ostanite redno obveščeni o najnovejšem dogajanju v svetu filmov!

Uspešno ste se prijavili na naše E-novičke!