Ogledano: Pridni fantje (2019)
METACRITIC.COM5.9
IMDB.COM6.1
ROTTENTOMATOES.COM7.9
FILMSTART.SI5.4
POZITIVNO
  • prisrčni glavni junaki
  • kar nekaj zares zabavnih šal
NEGATIVNO
  • brez prave zgodbe
  • kopica neizpiljenih šal
6.3Skupna ocena
Ocena bralcev: (0 Votes)
0.0

Naslov: Pridni fantje (Good Boys)
Premiera: 15. avgust 2019
Žanr: komedija
Država: ZDA
Igrajo: Jacob Tremblay, Keith L. Williams, Brady Noon
Režija: Gene Stupnitsky


OPIS:

Šestošolčka Maxa (Tremblay) sošolci povabijo na njegovo prvo večjo zabavo, kjer se bodo najstniki tudi poljubljali. Ker si Max obupano želi poljubiti svojo simpatijo, tega pa ni nikoli počel, z najboljšima prijateljema Lucasom (Williams) in Thorom (Noon), svojemu očetu izmakne dron, šprica šolo in skuša posneti sosedove najstnike pri samem početju. A po spletu naključij, se draga napravica uniči, trojica pa jo skuša na vse pretege popraviti, še preden se Maxov oče vrne s službenega potovanja. Na poti do zabave jih tako loči srečanje s podivjanima najstnicama, policijo, pretepi in celo mamili.


FILMSTART. RECENZIJA:

Če povemo, da so ustvarjalci filma Pridni fantje sodelovali tudi pri filmih, kot so Superžur (Superbad, 2007, rež. Greg Mottola), Huda učiteljica (Bad Teacher, 2011, rež. Jake Kasdan), Sosedi (Neighbors, 2014, rež. Nicholas Stoller) in Upor klobasic (Sausage Party, 2016, rež. Greg Tiernan in Conrad Vernon), si verjetno ni težko predstavljati, za kakšno vrsto komedije gre. V enem izmed zgodnejših napovednikov Seth Rogen, producent filma, pove trojici mladih igralcev, da si napovednika za film, v katerem igrajo, žal ne smejo ogledati, ker v njem »otroci počnejo stvari, ki jih ne bi smeli početi«. In to je verjetno najboljši opis tega poletnega filmčka, idealnega za zabaven petkov večer v družbi prijateljev. Tisto, kar film obljublja, tudi postreže.

Triperesna deteljica, ki se po svojih priljubljenih vrečah za sedenje poimenuje kar »Beanbagovci«, namreč počne skoraj vse tisto, kar so počeli njihovi nekaj let starejši kolegi v ostalih podobnih filmih, denimo v franšizi Prekrokana noč (The Hangover, 2009, rež. Todd Phillips), le da gredo pri tem, razumljivo, v manjše ekstreme. Na svoji enodnevni dogodivščini se trojica sreča s prvimi poljubi, prvimi nesoglasji v družbi, mamili, nasilniki, orožjem, predvsem pa s takšnimi ali drugačnimi spolnimi pripomočki (analne kroglice!), a zaradi pomanjkanja pravega vzroka (beri: šibkega scenarija), se ta zdi zgolj kot serija skečev, ki se zdijo smešni predvsem zaradi dejstva, da jih zganja skupina osnovnošolcev. To pogosto ni dovolj, saj šale nekako razvodenijo, še preden zares pridejo do gledalca, a priznati je treba, da ima film kljub temu zalogo nekaterih, ki so pristno smešne, čeprav gre v večji meri za takšno ali drugačno obliko straniščnega humorja. Kar pa glede na kontekst niti ni pretirano moteče.

Igralska zasedba je kljub svoji zelenosti prepričljiva in hitro priraste k srcu, (presenetljivo) dovolj dobro pa je okarakterizirana tudi glavna trojica, katere člani se med seboj razlikujejo ravno toliko, da jih gledalci ločimo, a so si vseeno dovolj podobni, da jim verjamemo, da so zares pravi prijatelji. Maxa na dogodivščini vodi misija prvega poljuba, čeravno s svojo simpatijo ni nikoli niti spregovoril, kar bo marsikoga nostalgično vrnilo v osnovnošolske čase, predstavljen pa je kot nekakšna neformalna glava Beanbagovcev in tudi značajska mešanica ostalih dveh. Thor uživa v petju, a si želi ta hobi zaradi pritiska vrstnikov opustiti, ves čas pa se skuša otresti tudi vzdevka »Lonček«, ki si ga je zaslužil, ker si ni drznil popiti piva. Hkrati je tudi najbolj postavljaški član družbe, čeprav druga dva vesta, da gre le za fasado. Najzabavnejši član družbe, Lucas, bi si zaslužil svoj film; mladi Williams se odlično znajde v vlogi pogumno prestrašenega, dobrosrčnega feminista, ki svoja prijatelja zmeraj skuša usmeriti na pravo pot – čeravno mu to redkokdaj uspe in težko zadrži kakršno koli skrivnost zase. Njihovi značaji so tako tisti adut, zaradi katerega gledalec kupi skoraj vse zmešnjave, v katere so potisnjeni liki, tudi ko na koncu filma zaigrajo na bolj čustveno struno. V teh trenutkih je film tudi najresnejši in na hitro oplazi tudi bolj kruto dejstvo odraščanja, s katero se slej ko prej spoprime vsak posameznik; ljudje se spreminjamo, stopamo na različna pota in se končno velikokrat tudi razdvojimo.

Najšibkejši člen Pridnih fantov je torej sama zasnova. Odpustimo ji lahko preprostost, saj gre v osnovi za »film za žurke«, torej nekaj, kar bomo predvajali v ozadju zabave ali prijateljskega večera, in v takem primeru pretirano zapletena zgodba prej odvrne, kot pritegne. A tokrat se zdi, da je osnovne zgodbe le za vzorec in da je vse napleteno zgolj okoli nekaj ključnih zabavnih trenutkov, ki so jih potem skušali na silo povezati v večjo celoto, ki ne prepriča nikogar. Ob tako prepričljivi zasedbi, nekaj zelo posrečenim šalam in dobremu občutku, ki ga kljub vsemu film pusti pri gledalcu, je res škoda, da se niso filmarji bolj potrudili in več časa namenili boljšemu razvoju dogodkov, saj bi rezultat prav lahko bil povsem solidna komedija, ki bi se jo dalo ogledati tudi večkrat. Tako pa je končni izdelek sicer zabaven in kratkočasen, a tudi povsem pozabljiv.

1
Pošlji komentar

avatar
1
0
1
 
1
dronyx
  Subscribe  
novo najstarejše najbolj všečkano
Obvesti me
dronyx
Gost
dronyx