Ogledano: Prevajalci (2020)
Imdb.com6.4
Rottentomatoes.com6
Filmstart.si7.2
Pozitivno
  • izbor in razdelava prevajalske tematike
  • mnogo preobratov in zapletov
Negativno
  • neizkoriščeni liki
  • žanrski klišeji
  • nerodno nelinearno podajanje vsebine
6.5Skupna ocena
Ocena bralcev: (0 Votes)
0.0

Naslov: Prevajalci (Les traducteurs)
Premiera: 29. januar 2020
Žanr: triler
Država: Francija, Belgija
Igrajo: Lambert Wilson, Olga Kurylenko, Alex Lawther
Režija: Régis Roinsard


OPIS:

Devet prevajalcev, ki se bodo lotili sklepnega dela ultrauspešne in močno pričakovane trilogije Dedalus francoskega avtorja, ki se skriva za psevdonimom Oscar Brach, panični založnik zapre v luksuzen bunker, saj hoče na vsak način preprečiti, da bi se o novi stvaritvi karkoli izvedelo. Vseeno se na spletu znajde prvih deset strani rokopisa in prevajalci se znajdejo v kočljivem položaju, saj ne morejo nadaljevati dela, dokler ne ugotovijo, kdo izdaja strogo zaupne informacije.


FILMSTART. RECENZIJA:

Filmska zgodovina je polna filmov, ki tematizirajo knjige, pisatelje in branje, kar niti ne preseneča, bolj fascinantno je, da je kar nekaj teh filmov predstavnikov žanra, od grozljivk (Misery, 1990) do trilerjev (Pisatelj v senci, 2010). V zadnjo kategorijo spada tudi letošnji francoski film Prevajalci, ki pa fokus s trpečega ali problematičnega avtorja raje prestavi na prevajalce, spregledane akterje, ki so zaslužni za to, da lahko neka knjiga sploh postane globalna uspešnica, saj ji zagotovijo prevod, a ne glede na svoje pomembno poslanstvo pogosto ostajajo zamolčani, spregledani. In zaradi tega se lahko nabere veliko gneva, nam sporoča režiser — prav vsak od devetih prevajalcev bi lahko bil izdajalec. Film temelji na principu whodunnit, predvsem na uspešnicah Agathe Christie, čemur odgovarjajo pisana druščina sumljivih likov, kostumografija, prizorišče, vzdušje in zapleti. Vendar pa ne ostane samo pri tem — film, ki je presenetljiva mešanica Umora na Orient Ekspresu in In potem ni bilo nikogar več, gre korak dlje, klasični deli vsebinsko zaobrne in ju s tem tudi preseže. Če je za to uporabljenih preveč klišejev, pa je že drugo vprašanje.

Sama literarnost ideje je dobro izkoriščena, saj deluje na več ravneh. Prevajalci se v prostem času na primer pogovarjajo o prizorih iz romana, kar se začne na neki točki prefinjeno preslikavati v samo filmsko dogajanje. Tu je sploh odločilna prevajalka iz ruščine, Katerina Anisinova (Olga Kurylenko), ki se trudi v svoji globoko ljubezni do trilogije postati čim bolj podobna protagonistki iz knjige. Pohvalno je tudi, da scenarij prevajanja ne uporabi samo kot temo, ampak tudi kot orodje, gibalo, sprožilec, kot ključni element »končnega obračuna« in še kaj. Tudi v pogovorih se razkriva, kaj jim prevajanje pomeni, kako dojemajo same sebe – eni so počaščeni in čutijo strahospoštovanje do dela in avtorja, drugim je prevajanje samo način preživetja, služba, spet tretji prevajajo fanatično, kot veliki oboževalci, četrti se skrivajo za besedami drugih, ker jim samim ne uspe …

Hkrati pa se film dotika številnih aktualnih tem s polja založništva, od tega, ali literatura trpi na račun zaslužkarstva in pehanja za uspehom, ali lahko promocija zaduši dobro literaturo ali ne, kakšne posledice ima piratstvo in podobno. Pri tem pokaže zelo mešana stališča, kar je pozitivno, saj liki postajajo vedno bolj kompleksni in vedno bolj sumljivi. Tak je predvsem lik Alexa Goodmana (Alex Lawther, ki ga najbolj poznamo po seriji The End of the F***ing World), saj se njegova vloga v vsem skupaj razkriva počasi. Največji strel v prazno tega sicer dodelanega filma pa je poleg precej neizkoriščenih igralcev in pogostih klišejev predvsem nelinearno podajanje zgodbe, ki že s kadriranjem izpade poceni, a se tudi to v drugi polovici filma, ko se začnejo stvari odvijati bliskovito in v nepričakovane smeri, izboljša. Napet literarni triler, poln zapletov in preobratov, je tako čisto soliden predstavnik svoje vrste.

O avtorju

Veronika Šoster

Objavljam literarne kritike v nekaterih večjih slovenskih medijih, kot so Literatura, radio ARS, Airbeletrina, Mentor, Trubarjeva hiša literature in Koridor – križišča umetnosti. Magistrirala sem na temo slovaške ženske poezije zadnjih desetletij, trenutno sem doktorska študentka literarnih ved.

Podobni prispevki

Subscribe
Obvesti me
guest
0 komentarjev
0
()
x