Ogledano: Predator: Vrnitev (2018)
Metacritic.com4.9
Imdb.com6.1
Rottentomatoes.com3.4
Filmstart.si3.8
Negativno
  • otročji humor, ki uničuje vzdušje
  • klišejski avtistični otrok
  • nesmiselna in kaotična zgodba
4.6Skupna ocena
Ocena bralcev: (0 Votes)
0.0

Naslov: Predator: Vrnitev (The Predator)
Premiera: 13. september 2018
Žanr: akcijski, pustolovski, grozljivka
Država: ZDA
Igrajo: Boyd Holbrook, Olivia Munn, Sterling K. Brown, Jacob Tremblay
Režija: Shane Black


OPIS:

Vojak Quinn McKenna (Boyd Holbrook) na skrivni misiji naleti na Predatorjevo plovilo in mu odtuji nekaj kosov opreme. Na skrivaj jih pošlje svojemu avtističnemu sinu Roryju (Jacob Tremblay), vojska pa ga takoj za tem diskreditira, zato se znajde na avtobusu, polnem ostalih izobčencev. Medtem se biologinja Casey Bracket (Olivia Munn) ukvarja z analizo Predatorjeve biološke sestave. Njihove poti se srečajo, ko Rory Predatorja po nesreči spelje na svojo sled.


FILMSTART. RECENZIJA:

Predator je vedno veljal za enega izmed najhujših ubijalskih stvorov, če ne kar za najhujšega. Kult se je vzpostavil leta 1987, ko se je z nezemeljskim morilcem ubadal Arnold Schwarzenneger, franšiza pa se je počasi razširila, najprej s čisto solidnim nadaljevanjem Predator 2 (1990), potem še z dvema precej zabavnima, a ne izjemnima crossover filmoma, kjer sta se soočila Alien in Predator (AVP 2004 in AVP Rekviem 2007), nazadnje pa še s Predatorji (2010), atraktivno streljačino z veliko atraktivnimi smrtmi. Najnovejši Predator je sicer obljubljal veliko, sploh ker je režijsko taktirko prevzel Shane Black, zaslužen za kar nekaj udarnih akcijskih filmov, na primer Cmok cmok, bang bang (2005) in Prava fanta (2016). Vendar pa ni samo razočaral, ampak pogorel na celi črti, saj je zgrešil celotno poanto franšize, ki ponuja kar največ akcije in klanja. Namesto tega je ustvaril negledljiv hibrid vojaške drame in družinske komedije, v kateri psi in otroci samoumevno preživijo.

Največji problem filma je humor, ki je otročji in na prvo žogo, kar bi mogoče še lahko spregledala, vendar pa ga je občutno preveč in kvari vzdušje. Namesto temačnosti in klavstrofobičnega občutka, da nas krvoločni plenilec nenehno opazuje, dobimo neposrečene skeče »posebnežev«, skupine odpisanih vojakov. Vsak izmed njih dobi priložnost, da zdrdra svojo predzgodbo, kar naj bi zbudilo empatijo, a misija ne uspe. Edini, ki prepriča, je vojak Nebraska Williams (Trevante Rhodes), ki izstopa celo bolj od Quinna McKenne. Tudi družinska drama McKennovih je popolnoma nepotrebna in prisiljena, izmenjanih je par napihnjenih replik in nekaj očitkov, kar pa spet samo blokira dogajanje. Yvonne Strahovski je kot Roryjeva mama čisto neizkoriščena, nam bo pa njena prisotnost ob katerem koli otroku od Dekline zgodbe naprej vedno vzbujala nelagodje. Tudi lik Roryja je hodeči kliše – ima pač neko obliko avtizma, kar avtomatsko pomeni, da je genij. Mimogrede upravlja z nezemeljsko tehnologijo, kot da bi šlo za računalniške igre, kar cel mit okrog avtizma pač pripelje do neokusne skrajnosti. Čista žalost, da se Jacoba Tremblaya, enega izmed najmlajših igralcev, ki so bili kdaj nominirani za oskarja, zapravlja za tako vlogo.

Če se za trenutek posvetimo še samemu Predatorju, ugotovimo, da se je čisto pomehkužil in poneumil. Bil je seveda obveščen, kdo so glavni igralci, zato jih samo meče okrog, ostalim manj pomembnim pa z eno samo potezo iztrga hrbtenico. Za povrh s seboj pripelje še svoje lovske pse, ki so sploh mizerni, nepremostljivo prepreko jim predstavljajo že lesene tribune. Večjo škodo na ljudeh bi znala narediti kakšna živčna čivava. Da bi neukim gledalcem razložili še težko znanost za nezemeljskim napadom (!), je uveden še bizarni lik biologinje Casey Bracket (Olivia Munn), ki skozi nizkocenovni mikroskop opazuje Predatorjev DNK in seveda uvede še problematiko globalnega segrevanja, še pred tem pa si drzne Predatorja razvrednotiti do te mere, da ga primerja s športnim ribičem. Sama zgodba se tako kar naprej krpa in trga, pozablja se na stranske poante, ignorira luknje v zgodbi … Konec je prav patetičen, sploh glede na to, da je predstavljal izjemno priložnost za popravilo splošnega vtisa. Raje poglejte katerega koli – ampak res, katerega koli! – izmed ostalih petih filmov. Predator vam bo hvaležen.

O avtorju

Veronika Šoster

Objavljam literarne kritike v nekaterih večjih slovenskih medijih, kot so Literatura, radio ARS, Airbeletrina, Mentor, Trubarjeva hiša literature in Koridor – križišča umetnosti. Magistrirala sem na temo slovaške ženske poezije zadnjih desetletij, trenutno sem doktorska študentka literarnih ved.

Podobni prispevki

Pošlji komentar

1 Komentar za "Ogledano: Predator: Vrnitev (2018)"

avatar
  Subscribe  
novo najstarejše najbolj všečkano
Obvesti me
filmoljub
Gost