Ogledano: Pirati s Karibov: Salazarjevo maščevanje (2017)
metacritic.com3.8
imdb.com7.5
rottentomatoes.com3.1
filmstart.si7.1
Pozitivno
  • ideje za gradnjo sveta
  • poznana zgodba
Negativno
  • premalo razvoja za Salazarja
  • poznana zgodba
5.4Skupna ocena
Ocena bralcev: (6 Votes)
7.1

Pirati s Karibov Salazarjevo maščevanje dead men tell no talesNaslov: Pirati s Karibov: Salazarjevo maščevanje (Pirates of the Carribean: Salazar’s Revenge)
Premiera: 25. 5. 2017 (Slovenija)
Žanr: akcijska piratska pustolovščina
Država: ZDA
Igrajo: Johnny Depp, Kaya Scodelario, Geoffrey Rush, Stephen Graham, Javier Bardem, Orlando Bloom, Keira Knightley, Brenton Thwaites
Režija: Espen Sandberg, Joachim Rønning


OPIS:

Ko se Henry Turner (Brenton Thwaites), na pustolovščini reševanja svojega očeta, odpravi na pot iskanja Pozejdonovega trizoba, si za svoja pomočnika najde norčavega kapitana Jacka Sparowa (Johnny Depp) in za čarovnico zamenjano astronominjo Carino Smyth (Kaya Scodelario). Da pa pot ne bi bila prelahka, jima nasproti v neživi obliki stoji španski mogočnež kapitan Salazar (Javier Bardem) s svojo posadko, ki ima le en cilj. Očistiti morja razbojniških piratov.


FILMSTART. RECENZIJA:

Z vzklikom “Naj živi, naj živi, samo da je mrtev” v drami Slavka Gruma, Dogodek v mestu Gogi, svojo odrešitev pospremi protagonistka Hana, ko izve, da je mož, ki jo je v mladosti zlorabljal in ga je večer poprej treščila po glavi s svečnikom, še vedno živ. Navkljub temu, da je bila sveto prepričana, da ga je z udarcem ubila. V franšizi Pirati s Karibov bi lahko glede na vse like, ki so tekom zgodbe v prejšnjih in tudi v tokratnem delu prišli iz nežive oblike nazaj med žive, uporabili ravno nasproten rek. Naj bo mrtev, naj bo mrtev, samo da je živ.

V tokratni že peti inkarnaciji franšize, ki je po začetnih uspehih v zadnjih delih zašla v manjšo kritiško krizo, če bi lahko rekli kriza nečemu, kar vseeno zasluži dobro milijardo dolarjev (gledam tebe četrti del Z neznanimi tokovi (Pirates of the Caribbean: On Stranger Tides, 2011, Rob Marshall)) se je studio Disney odločil malce prevetriti garnituro na odgovornih mestih ustvarjalne ekipe. Tako sta si režiserski stolček za Gorom Verbinskim, ki je poskrbel za prve tri dele in Robom Marshallom, ki ga je sicer grel samo za en film, prislužila Joachim Rønning in Espen Sandberg. Gospoda, ki se zaenkrat še ne moreta hvaliti s kilometrskim seznamom izdelkov na IMDB-ju, sta očitno s svojimi manjšimi projekti, kot sta v 13. stoletje v Mongolijo postavljena serija Marco Polo (Marco Polo, 2014, John Fusco) in robinzonski celovečerec Kon-Tiki (Kon-Tiki, 2012, Petter Skavlan), uspela prepričati odgovorne, da so jima predali vajeti tega več sto milijonov vrednega projekta. Scenografija pa je ravno obratno prešla iz tandema na enega samega človeka, Jeffa Nathansona, ki ima za sabo, za razliko od prej omenjenih možakov na režiserskih stolčkih, že kar obilno bero izdelkov, med katerimi najdemo tudi precej nadpovprečnih. Terminal (The Terminal, 2004, Steven Spielberg), Ujemi me, če me moreš (Catch Me If You Can, 2002, Steven Spielberg) in Indiana Jones: Kraljestvo kristalne lobanje (Indiana Jones and the Kingdom of the Crystal Skull, 2008, Steven Spielberg) so zagotovo eni izmed takšnih.

Kaya Scodelario Brenton Thwaites Pirati s Karibov pirates of the carribean tied zvezan zvezana

Celoten izdelek so uspeli spraviti na nivo zabavnega filma interesantnega za večino populacije, pri čemer so uspešno poskrbeli, da ne vsebuje preveč v oči bodečih lukenj v zgodbi, ki bi tudi malce zahtevnejšim gledalcem preprečevale lahkotno uživanje v ogledu. Celotno odvijanje zgodbe so zgradili na zelo podobni osnovi, kot jo je imel že Prekletstvo črnega bisera. Skupini mornarjev, ki jih je Jack Sparow v preteklosti ukanil ter spravil v prekletstvo zombijaste smrti, ne-čisto-namerno na pomoč priskoči mlad zaljubljen parček. Tokrat ju upodobita Kaya Scodelario in Brenton Thwaites. Ob boku pa jima stojita še najbolj prepoznavna obraza franšize Kapitana Jack (Johnny Depp) in Barbosa (Geoffrey Rush). Dama se kot bistroumna astronominja Carina Smyth, za razliko od povsem bledega sina Willa Turnerja, dobro odreže in za razliko od predhodnih ženskih likov franšize, ki sta ju odigrali povsem manekensko izklesani Penelope Cruz in Keira Knightley, vpelje lik s katerim se tudi ženski del publike lažje poistoveti.

Zombi ladje zombie ships Pirati s karibov Pirates of the Carribean Salazarjevo maščevanje Salazar's revenge

Humoristični vložki so večinoma v domeni Jacka Sparowa, ki ostaja zvest svoji norčavosti, vendar je ne popelje ravno na kakšen višji intelektualni nivo. Razni vložki situacijske komike in navihanih odgovorov na trenutno dogajanje niso presežek, vendar so tekom filma dovolj zmerno razporejeni, da poskrbijo za pravšnji nivo zabave gledalcev.

Pohvaliti gre še nekatere posamezne nove ideje za grajenje sveta, v katerem se godijo pripetljaji naše druščine. Zanimiva je vpeljava zombijastih lastnosti na neživo naravo, saj dobi ladja naslovnega antagonista Salazarja (v njegovo kožo je stopil Javier Bardem poznan iz Ni prostora za starce (No Country for Old Men, 2007, Ethan in Joel Coen) in bondiade Skyfall (Skyfall, 2012, Sam Mendes)), sposobnosti, da v svoji razpadajoči obliki, ki ji nikakor ne bi smela dovoljevati plovbe, vseeno uspešno prevaža po morju svoje polmrtve mornarje. Poleg tega ob srečanju z drugo ladjo spremeni svoj premec v ladježerska usta, ki na prav grotesken način zaužijejo nič hudega slutečo mimoidoče pomorsko prevozno sredstvo. Ali pa zanimiv učinek uporabljen na Salazarjevih laseh, ki plapolajo, kot bi bili pod vodo, četudi se nahajajo na zraku.

Pirati s karibov Pirates of the carribean Salazarjevo maščevanje Javier Bardem

Ravno pri njem je zasnova lika postavljena zelo velikopotezno in gledalec že ob prvem srečanju z njim dobi občutek, kako se bo prelevil v izvrstnega antagonista. Vendar se takšna pričakovanja tekom napredovanja izkažejo za neuresničljiva znotraj loka zgodbe in vse skupaj nekako pade v vodo. Salazarju so ustvarjalci namenili premalo časa, da bi lahko uspešno zgradil prepričljiv odnos med sabo kot vrhovnim negativcem in Sparowovo ekipo na drugi strani.

Poleg dobro ujemajoče se glasbene podlage in računalniško naphanih grafik, ki v 3D pokažejo zavidljiv nivo, za katerega je zagotovo šlo kar precej procentov celotnega proračuna, Pirati v svoji peti izvedbi ponudijo sproščen nivo zabave za razvajajoč večer po napornem dnevu.

P.S.: Bojda se splača počakati čist čisto do konca odjavne špice, kjer se skriva še dodatna scena, ki naj bi napovedovala nadaljevanje.

Napiši odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.