Ogledano: Parazit (2019)
Metacritic.com9.2
Imdb.com8.5
Rottentomatoes.com10
Filmstart.si9.5
Pozitivno
  • scenarij
  • spoj različnih žanrov
  • večplastna družbena kritika
9.3Skupna ocena
Ocena bralcev: (1 Glasuj)
8.6

Naslov: Parazit (Parasite/Gisaengchung)
Premiera: 28. avgust 2019
Žanr: drama, komedija, triler
Država: Južna Koreja
Igrajo: Song Kang-ho, Choi Woo-shik, Lee Sun-kyun, Park So-dam, Cho Yeo-jeong
Režija: Bong Joon-ho


OPIS:

Štiričlanska družina Kim, ki živi povsem na dnu korejske družbe, v svojem kletnem stanovanju sanjari o boljšem življenju. Rešitev se pojavi, ko mladi Ki-woo (Choi Woo-shik) dobi ponudbo prijatelja, da ga tekom poletja nadomesti kot inštruktor angleščine v domovanju bogate družine Park.


FILMSTART. RECENZIJA:

Korejski filmi so v prejšnjem tisočletju postali izjemno popularni tudi pri tistih gledalcih, ki so jim sicer bližje angleško govoreči filmi. Korejce je med mednarodno elito izstrelil gotovo Stari (Oldboy/Oldeuboi, 2003), ki je bil odkritje festivala v Cannesu leta 2004, kjer je prejel nagrado žirije in bil izjemno hvaljen s strani njenega predsednika Quentina Tarantina. Šestnajst let kasneje je napočil tudi veliki trenutek za južnokorejski film, ki pa ga je doživel drugi velikan njihovega filma, Bong Joon-ho, saj je njegov najnovejši celovečerec osvojil najbolj prestižno zlato palmo. Gre namreč za enega najbolj hvaljenih korejskih režiserjev, ki pa je za razliko od svojih sodobnikov doživel tudi velike uspehe z angleško govorečimi filmi, kot sta Ledeni vlak (Snowpiercer, 2013) in Okja (2017), toda iskreno sta oba celovečerca še vedno kak nivo nižje od njegovih domačih filmov (Spomini na umor, 2003). Zato veseli dejstvo, da se je režiser vrnil h koreninam in ta korak se mu je kot kaže neverjetno izplačal.

Parazit je eden izmed tistih filmov, kjer priporočamo, da pred ogledom o njem veste čim manj. Zelo dobro namreč učinkuje na dveh ravneh. Prva je predvsem tista eskapistična, saj Bong vzame zelo preprosto idejo in jo razvija na izredno zanimive načine. Režiser namreč odlično spaja različne žanre, saj smo tekom dobrih dveh ur priča izvrstni mešanici drame, komedije, satire, kriminalke in trilerja, ki so povrhu vsega še začinjeni s korejsko sprevrženostjo. Uvod, ki traja nekje dobrih trideset minut, je resda precej počasen, toda ko enkrat dogajanje prestavi v višjo prestavo, potem ni povratka. Poleg odlične režije gre še posebej pohvaliti scenarij, saj mnogi na videz nepomembni nastavki dobijo konkreten zaključek tekom filma. Edina manjša negativna kritika filma bi lahko bila, da močno testira zamik nejevere, toda po drugi strani bi lahko trdili, da izvrstno izkorišča format in svet, ki ju ponuja film kot umetnost.

Največji adut najnovejšega Bongovega filma se gotovo skriva v družbeni kritiki, ki jo lahko najdemo med izredno učinkovitim pripovedovanjem zgodbe. Podobno kot v nekaterih njegovih predhodnih filmih (Ledeni vlak) se tudi tokrat režiser loteva družbenih razlik med bogatimi in revnimi, toda to počne na izredno inteligenten način, ki ni naslikan črno-belo. Na eni strani imamo družino Kim, ki po zaslugi odlične kemije med igralci izpade izredno pristna in človek se hitro poistoveti z njihovimi težavami. Toda z drugega zornega kota je četverica zmožna biti izredno nemoralna pri zagotavljanju svoje eksistence. Njihovo nasprotje je družina Park, ki prihaja iz samega vrha družbene verige. Kopajo se v denarju, toda starša sta izgubila stik z realnostjo in pravo vzgojo svojih otrok, zato se oklepata zunanjih virov, kot so člani družine Park. A režiser ni enoplasten, saj lepo prikaže odprtost, dobronamernost in prijaznost družine, toda na drugi strani tudi aroganco, ki jo s seboj prinese visok družbeni položaj. Toda razredne razlike niso edina tema, ki jo 50-letnik secira, saj s prstom med drugim pokaže tudi na tehnologijo pametnih telefonov, ki mnogokrat izpade izredno humorno, a ima veliko vlogo pri razvoju zgodbe.

Bong Joon-ho dokazuje, da ni le eden največjih režiserjev v svoji državi, ampak pravzaprav na svetu. Kljub njegovim hollywoodskim uspehom bi lahko rekli, da je Parazit še en primer, ki dokazuje, da so azijski režiserji še vedno v najboljši izvedbi, kadar ustvarjajo v svojem jeziku in so del svoje kulture. A kljub temu je režiserjev celovečerec dokaz, da je film jezik, ki govori vsem, saj se teme Parazita dotikajo tudi nas in Bongova mojstrovina je gotovo dovolj dostopna za vse gledalce, ne glede na jezik, v katerem je posneta.

O avtorju

Jure Konestabo
Main Editor, Public Relations

Sovražim, kadar pojem vse kokice v prvih desetih minutah filma! Šalo na stran. V prostem času študiram kemijo, sicer pa filme obožujem že od malega in sedaj imam tudi priložnost, da o njih kaj zapišem.

Podobni prispevki

Pošlji komentar

avatar
  Subscribe  
Obvesti me