Ogledano: Nadzor z neba (2015)
Metacritic.com7.3
Imdb.com7.7
Rottentomatoes.com9.4
Filmstart.si8
Pozitivno
  • Pameten scenarij
  • Dobre igralske predstave
  • Moralna vprašanja s katerimi se film ubada
Negativno
  • Neizstopajoči liki
8.1Skupna ocena
Ocena bralcev: (0 Votes)
0.0

B1_EyeInTheSky_SLO
Naslov:
 Nadzor z neba (Eye in the Sky)
Premiera: 5. 5. 2016 (Slovenija)
Žanr: drama, triler
Država: Združeno kraljestvo
Igrajo: Helen Mirren, Aaron Paul, Alan Rickman, Barkhad Abdi
Režija: Gavin Hood


OPIS:

Zgodba spremlja rutinsko vojaško operacijo v Keniji, kjer britanska vlada, v povezavi z Američani, s pomočjo dronov in agentov na terenu vodi lov na najbolj iskane teroriste tistega predela. Misija ne poteka po načrtih in tako morajo poveljnica Powell (Helen Mirren), pilot drona Watts (Aaron Paul) in vodstvo misije na čelu z generalom Bensonom (Alan Rickman) sprejeti nekaj zelo pomembnih odločitev.


FILMSTART. RECENZIJA:

Nekdaj smo v filmih drone in njim podobne tehnološke stvaritve spremljali le v akcijskih spektaklih tipa James Bond, toda, kot se spreminjajo tehnike vojskovanja, tako gredo v korak s časom tudi filmi, postavljeni v središče vojnega območja. Letalski pregoni so stvar preteklosti, na kar namigujejo tudi govorice o potencialnem nadaljevanju legendarnega Top Guna, ki naj bi se osredotočal na drone brez posadke, ne pa na teatralne lovce.

Nadzor z neba je kompleksen triler, ki se sooča z vprašanji sodobnih načinov vojskovanja in morale, ki spada zraven. Na začetku sicer potrebuje nekaj časa, da se stvari postavijo na svoje mesto in da se gledalec popolnoma vpelje v dogajanje, a to bi lahko primerjali z igro šaha, kjer je na začetku potrebno postaviti figure, preden se partija lahko odigra. Scenarij, ki ga je spisal sicer povečini televizijski scenarist Guy Hibbert zavzema celotno linijo poveljevanja, od agentov na terenu pa vse do britanskega premiera. Kljub temu, da spremljamo vsakodnevno dogajanje, ki se lahko prav v tem trenutku odvija na drugem koncu sveta, je zgodba progresivna in ponuja čedalje več zapletov.

TA3A2926.CR2

Velika zasluga za kvaliteto filma gre tudi režiserju Gavinu Hoodu, ki se je v Hollywoodu sicer zelo neslavno proslavil s filmom Možje X na začetku: Wolverine, a je še pred tem prejel tujejezičnega oskarja za Tsotsi. V povezavi z dobro montažo film lepo povezuje različne prizore, ki bi vsak za sebe lahko bili zelo dolgočasni, toda dogajanje na terenu odlično kombinira s pogovori v pisarnah in gledanjem posnetkov na monitorju. Film vsebuje dobršno mero suspenza, ki se lepo stopnjuje in gledalca drži na trnih vse do razpleta. Kljub temu, da tekom igralnega časa puške mirujejo in ne izstrelijo niti enega naboja, je dogajanje še vedno zelo avtentično in zelo dobro prikaže krizna žarišča, kakršno je to v Keniji.

Kar filmu uspeva najbolje, je prikaz celotne stresne situacije, ki se odvije v tistih nekaj urah, in prikaz “ping-ponga” med vodstvom misije, ki zaobjema tako politike kot vojake. Prav fascinantno je prelaganje odgovornosti med liki in tudi upravičevanje dejanj. Ob vsem tem se tako v filmu kot tudi pri gledalcih poraja vprašanje: Kdo je tisti, ki odloča o smrti in postranski škodi vojaških operacij in ali je pravično, da se dandanes o tem odloča v udobnih pisarnah? Toda, kot pove lik Alana Rickamana ob koncu filma: “Kdo pa ste vi, da lahko sodite ta dejanja ob piškotih in kavi?”. Zgodba zagotovo ni povedana enostransko in pohvaliti je potrebno odsotnost prekomernega domoljubja in klišejev, ki ponavadi pripadajo podobnim filmom produkcije onkraj Atlantika.

271A3486.jpg

Film odlikuje tudi zelo pestra in kvalitetna igralska zasedba, v kateri lahko najdemo vedno odlično Helen Mirren, zvezdnika serije Kriva pota Aarona Paula in nedavno preminulega Alana Rickmana, za katerega je to tudi zadnja filmska vloga, v kateri ga lahko vidimo. Celotna igralska zasedba se odreže več kot dobro in tako filmu doda še tisto kvaliteto, ki jo potrebuje. Lahko bi rekli, da najbolj izstopa Mirrenova, ki jo tokrat lahko vidimo v – ponavadi tipično moški – vlogi neizprosnega vodilnega člana vojske. Žal scenarij igralcem ne pusti, da bi prestavili še kakšno prestavo višje in tako v svojih vlogah povsem zasijali.

To pa je tudi edina večja negativna kritika. Liki so sicer zelo dobro predstavljeni in nujno potrebni za pripovedovanje zgodbe ter efektivnost filma, toda povečini so malce podhranjeni in jim primanjkuje še kakšna plast ter končna transformacija. Sicer je to razumljivo, saj film v prvi vrsti ni karakterna zgodba, ampak družbeni komentar, toda ravno pomanjkanje omenjenega je tisto, kar ga loči od približanja mojstrovini.

Nadzor z neba je tako zelo lepo presenečenje in film, ki ga sprva na našem radarju ne zaznamo (če se še malce pošalimo iz tematike filma). Ubada se z aktualnimi vprašanji in izziva gledalca, obenem pa ponudi kvalitetno igralsko zasedbo in dobršno mero suspenza. Po slogu in tematiki bi ga lahko postavili ob bok novejšim filmom, kakršna sta Bombna misija (The Hurt Locker) in 00:30 – Tajna operacija (Zero Dark Thirty), toda do njiju mu zmanjka kakšna stopnička ali dve. Za konec pa se, tako kot film, tudi mi priklanjamo velikemu igralcu Alanu Rickmanu in se mu zahvaljujemo za lep repertoar, v katerega spada tudi Nadzor z neba.

TA3A6837.CR2

 Ogled je omogočil Kolosej Ljubljana.

O avtorju

Jure Konestabo
Main Editor, Public Relations

Sovražim, kadar pojem vse kokice v prvih desetih minutah filma! Šalo na stran. V prostem času študiram kemijo, sicer pa filme obožujem že od malega in sedaj imam tudi priložnost, da o njih kaj zapišem.

Podobni prispevki

Pošlji komentar

Komentirajte in ocenite novico!

avatar
  Subscribe  
Obvesti me