Ogledano: Mrtvi ne umirajo (2019)
Metacritic.com5.6
Imdb.com6
Rottentomatoes.com5.4
Filmstart.si3
Pozitivno
  • obetaven začetek
Negativno
  • očiten komentar družbe
  • (ne)humor
  • zaključek
5Skupna ocena
Ocena bralcev: (0 Votes)
0.0

Naslov: Mrtvi ne umirajo (The Dead Don′t Die)
Premiera: 1. avgust 2019
Žanr: komedija, drama
Država: ZDA
Igrajo: Bill Murray, Adam Driver, Chloe Sevigny, Steve Buscemi, Danny Glover, Tom Waits
Režija: Jim Jarmusch


OPIS:

Mirno mestece Centerville. Čudne lunarne aktivnosti in človekovo poseganje v naravo pripeljejo do prave zombi apokalipse! Lokalna policista (Bill Murray in Adam Driver) poskušata obrazložiti to absurdno situacijo in s kopico ostalih prebivalcev mesta odnesti celo kožo ter priti do srečnega konca zgodbe.


FILMSTART. RECENZIJA:

Priznam, da nisem največji oboževalec režiserja in scenarista Jima Jarmuscha. Resda občudujem njegovo pokončno držo in dejstvo, da že celotno kariero, ki sega v začetek osemdesetih prejšnjega stoletja, ustvarja neodvisne filme s povsem unikatnim slogom. Toda iskreno so mi njegovi filmi prepočasni, izredno pretenciozni in nekakšen festival hipsterstva. Sicer sem si ogledal le delček njegove filmografije, toda Večna ljubimca (Only Lovers Left Alive, 2013) je najbolj očiten primer očitkov, ki sem jih zapisal v prejšnji povedi. Njegov najnovejši umotvor je zombi komedija z izjemno igralsko zasedbo, ki se je ne bi sramoval noben režiser na tem planetu. Toda Mrtvi ne umirajo, kot se imenuje Jarmuschev zadnji film, je naletel na precej mlačen odziv kritikov in oboževalcev. Slednji po večini menijo, da gre za enega režiserjevih slabših filmov, kar ni najbolj vzpodbuden obet za nekoga, ki ni njegov največji oboževalec.

Gre za enega redkih Jarmuschevih filmov, ki jih je posnel s pomočjo večjega studia (Focus Features) in pred ogledom sem sumil, da je to morda razlog za njegov slabši sprejem. Toda iskreno je legenda neodvisnega filma tokrat posnela dokaj brezidejen film, ki ali močno igra na prvo žogo ali pa se zateka k obskurnemu meta-humorju, ki je jasen samo režiserju in njegovim ožjim prijateljem. Začetek je sicer obetaven; ton filma je zanimiv, spoznamo nekaj odbitih likov in humor zaenkrat izpolnjuje svoj namen. Zabavno je predvsem videti Iggyja Popa kot s kavo obsedenega zombija in resnici na ljubo se zdi, kot da zaradi svojega starinskega rokerskega videza sploh ni potreboval dodatnih ličil. Toda bolj se pomikamo proti koncu, tem bolj spoznavamo like, katerih poti se končajo v slepih ulicah, družbeni komentar je že tako očiten, da ga Tom Waits razlaga gledalcu direktno v kamero, humor pa je neverjetno bizaren in neumesten, toda žal v negativni smeri.

Jarmusch v svojih filmih rad podaja družbeni komentar, ki pa tokrat ni bil niti približno subtilen. Vsi očitki človeštvu, ki so prikazani skozi metaforo zombijev, so bili povedani že v času Georgea Romera (potrošništvo ipd.), medtem ko je tudi alegorija na vlado Donalda Trumpa zelo očitna in nenavdahnjena. Resda je dandanes ustvarjalec težko popolnoma izviren, toda glede na to, da film obenem ponuja premalo eskapizma v obliki dobrega humorja in dialogov, lahko rečem, da Mrtvi ne umirajo ni ne tič ne miš. Enostavno je premalo globok in premalo zabaven film za užitek pred filmskim platnom. Nekateri režiserji so ti lahko bližje kot drugi, toda mislim, da bo tokrat Jarmusch zadovoljil le svoje najbolj goreče oboževalce, pa še to ne vseh.

O avtorju

Jure Konestabo
Main Editor, Public Relations

Sovražim, kadar pojem vse kokice v prvih desetih minutah filma! Šalo na stran. V prostem času študiram kemijo, sicer pa filme obožujem že od malega in sedaj imam tudi priložnost, da o njih kaj zapišem.

Podobni prispevki

Pošlji komentar

avatar
  Subscribe  
Obvesti me