Ogledano: Manifest (2017)
Metacritic.com7.2
Imdb.com6.9
Rottentomatoes.com7.2
Filmstart.si8.5
Pozitivno
  • koncept
  • vsi obrazi Cate Blanchett
Negativno
  • voice-over
  • razlike v kvaliteti zgodb
7.5Skupna ocena
Ocena bralcev: (0 Votes)
0.0

Naslov: Manifest (Manifesto)
Premiera: 8. 11. 2017
Žanr: drama
Država: Nemčija
Igrajo: Cate Blanchett
Režija: Julian Rosefeldt


OPIS:

Film, ki je nastal po Rosefeldtovi istoimenski razstavi iz leta 2015, se sprehodi skozi različne manifeste, v glavnih vlogah pa kot one-woman band blesti vsestranska Cate Blanchett.


FILMSTART. RECENZIJA:

Kaj je bolje od Cate Blanchett? Trinajst Cate Blanchett. Kameleonska igralka namreč zavzame kar trinajst različnih vlog, vsaka od njih pa predstavi po en manifest iz 19. in 20. stoletja, od marksističnega in futurističnega do dadaističnega. Gre za izrazito kolažiran film, posnet v pičlih dveh tednih, zato ne moremo govoriti o zgodbi v pravem pomenu, saj je zanka nekje drugje – gre za slavospev manifestom, elegijo manifestom ali pa kar za manifest manifestov, kakor se obrne. Vsak lik, ki ga Blanchett oživi (izdelovalka lutk, delavka v tovarni, brezdomka, učiteljica, televizijska voditeljica …), ima besednjak sestavljen le iz enega manifesta, lahko pripada le eni dogmi, kar pomeni, da jih izvem tega okvirja ne moremo spoznati, a vseeno nekateri delujejo bolj premišljeno od drugih.

Najbolj namreč udarijo tisti liki, ki uspejo manifest vklopiti v polnokrvno situacijo in jo s tem prignati do absurda, v nov kontekst, to so predvsem štirje, ostali, ki svoje besede bolj kot ne recitirajo v kamero, v primerjavi z njimi razvodenijo – tu je tudi jasno vidno, kateri izmed manifestov so režiserja nagovorili bolj in kateri manj. Dadaistični manifest se v vsej svoji veličini prelevi v govor na pogrebu, pri čemer vdova žalujoče nadira, da so idioti, učiteljica učencem prve triade predava o von Trierjevi in Vinterbergovi Dogmi 95 in jim daje napotke za boljše scenarije, skrbna mama s svojo družino pred jedjo zmoli I Am For… Claesa Oldenburga, televizijska voditeljica pa z novinarko na terenu razpravlja o manifesti o konceptualni umetnosti Sola LeWitta. Vsem omenjenim je skupno premeščanje materiala v nov kontekst, kjer dobi drugačen, lahko tudi anti-pomen, s čimer resne ali običajne situacije spremeni v komične, in tu se kaže največja vrlina prenosa postmodernizma v filmsko umetnost.

Vse to seveda ne bi bilo mogoče brez žareče, iskreče, karizmatične Cate, ki se prav v vsaki vlogi obnaša naravno, saj poleg zunanjega videza prilagodi tudi naglas, izgovorjavo, mimiko, gibanje … Škoda je le, da je velik delež manifestov posredovan prek nadležnega voice-overja, čeprav je lik že izdelan in pripravljen na to, da pride do besede. Kakor trčijo umetniški manifesti in vsakdanji liki, tako trčijo tudi običajne in računalniško obdelane lokacije, pri čemer očitna nenaravnost slednjih sploh ne moti (čudna soba z lebdečim črnim predmetom, futuristični pisarniški kompleks), ampak še bolj utrjuje občutek radikalnega preloma med starim in novim, med modernim in tradicionalnim, tako da so same ideje manifestov prenesene ali celo anti-prenesene v vizualno podobo filma.

Vsa ta poplava besed o umetnosti, umetniškosti, umetniških postopkih in umetniku se na koncu spremeni v kakofonijo glasov, ko vsi liki govorijo naenkrat, daje občutek nepomembnosti in neznatnosti manifestov v veliki zgodovini človeštva, po drugi strani pa pokaže umetnikovo željo po višji, celo ultimativni resnici, ki je njegova umetnost. Film je neprizanesljiv, saj se imena za manifesti ekspresno odvrtijo le na začetku, vmes pa ni nobenega namiga o tem, katerega izmed njih pravzaprav poslušamo, zato postane moteče, ko te sredi ogleda prime, da bi začel izjave vpisovati v google in raziskovati, a samo to lahko zares povzroči pretanjeno integracijo tekstov v eno samo, veličastno in eksplozivno celoto.

O avtorju

Veronika Šoster

Objavljam literarne kritike v nekaterih večjih slovenskih medijih, kot so Literatura, radio ARS, Airbeletrina, Mentor, Trubarjeva hiša literature in Koridor – križišča umetnosti. Magistrirala sem na temo slovaške ženske poezije zadnjih desetletij, trenutno sem doktorska študentka literarnih ved.

Podobni prispevki

Pošlji komentar

Komentirajte in ocenite novico!

Obvesti me
avatar
wpDiscuz

Ostanite redno obveščeni!

Prijavite se na e-novičke Filmstart in ostanite redno obveščeni o najnovejšem dogajanju v svetu filmov!

Uspešno ste se prijavili na naše E-novičke!