Ogledano: Lov na divjaka (2016)
Metacritic.com8.1
Imdb.com8
Rottentomatoes.com9.8
Filmstart.si7.3
POZITIVNO
  • nepredvidljiv scenarij
  • značilni režiserki prijemi
  • subtilen humor
NEGATIVNO
  • nerealistični liki
  • kratkočasnost filma hkrati pomeni njegovo pozabljivost
8.3Skupna ocena
Ocena bralcev: (1 Glasuj)
7.8

hunt_for_the_wilderpeople_ver3

Naslov: Lov na divjaka (Hunt for the Wilderpeople)
Premiera: 12. 11. 2016 (LIFFe)
Žanr: komedija, pustolovščina, družinski film
Država: Nova Zelandija
Igrajo: Sam Neil, Julian Dennison, Rima Te Wiata, Rachel House
Režija: Taika Waititi


OPIS:

Ricky Baker (Julian Dennison) je sirota, ki jo posvojita ostarela zakonca Hector (Sam Neil) in Bella (Rima Te Wiata). Splet okoliščin in nesporazumov privede do tega, da Ricky in njegov krušni oče izgineta v gozdu in tako se prične množični “lov” na dvojico.


FILMSTART. RECENZIJA:

Odbitih komedij je malo. Duhovitih dram pa še manj. In težko je najti besede, ki bi nazorno opisale pustolovščino, na katero nas popelje novozelandski režiser Taika Waititi, ki nas je že v preteklosti razvajal s filmskimi unikati, kot so Eagle vs Shark (2007), Boy  (2010) in Kaj počnemo v mraku (What We Do in the Shadows, 2014). Morda je celo bolje, da je tako, a če bi jo že morali izluščiti, zgodba govori o preživetju, družini in nenavadnih poteh prijateljstva. Tako kot roman Barryja Crumpa z naslovom “Wild Pork and Watercress”, pri katerem je Waititi črpal svoj navdih.

To je pripoved o dveh na svojevrsten način osebnostno ekstremnih osebnostih, ki se po spletu okoliščin znajdeta v isti nezavidljivi situaciji. »Uncle« Hec, zagrenjen možakar, katerega srce spada globoko v novozelandsko divjino (»the bush«), in Ricky, težaven rejenec, ki od družine do družine zaman išče svoje mesto na tem svetu. Skupaj sta »wilderpeople«. A bistvo se kriva v premetenem scenariju, interakciji med namenoma karikiranimi liki, ki zgolj dopolnjujejo eden drugega in se hranijo s svojo nerealnostjo. Izstopa predvsem prikupni Ricky, ki s svojim zabuhlim obrazom in po(ne)srečenim slengom zasenči sicer svojo ošabno in odklonsko naravo. Lahkoten ton, ki spremlja tudi sila temačne tematike, kot sta smrt in izguba ljubljenega, je gonilo filma, ki navkljub svoji trivialnosti skozenj še vedno postreže z dovolj resnimi podtoni. Na ta način spoštuje žalost, ki jo ponudi življenje, a nas spodbuja, da tudi v takšnih trenutkih poskušamo najti smeh in veselje.

Film Review Hunt For The Wilderpeople

Nekaj je jasno – Waititi ustvarja filme, kakršne si želi v kinematografih videti tudi sam. Pod svojim poveljstvom in brez velikega proračuna. S tem si je že ustvaril bazo filmskih sledilcev, ki so v njegovih malih kreacijah zapazili režiserski pogled in nekonvencionalen način podajanja zgodbe. Največ, kar si filmski režiser lahko prisluži. V določenih trenutkih bi ga celo lahko primerjali z na tem področju izvrstnim Wesom Andersenom, a tu nikakor ne gre za kopiranje stila. Gre pa prav tako za izrazit »risankast« pristop h gradnji karakterjev. Prisotna je tudi nenavadna postavitev kadrov, eklektična glasbena spremljava, prepletena s čudovito kinematografijo in kopico ikon novozelandske dediščine, na svež način uporabljeni klišeji in še bi lahko naštevali.

Lov na divjaka nikakor ni film, ob katerem bi se smejali naglas, ima pa dovolj situacij z nežnim, subtilnim humorjem in izrečenih enovrstičnih, da vas bo obdržal v zanimanju in v vas pričaral prijetno razpoloženje. To odlično nakaže že uvod, ko si Ricky brez besed ogleda svoje novo domovanje, nato pa tebi nič meni nič, nejevoljen sede nazaj v vozilo. Film je točno to, kar hoče biti. Ne posega po globljem pomenu in se ne jemlje preresno. Je svojstveno filmsko vesolje, v katerem vladata nepredvidljivost in pretiranost.

hunt-for-the-wilderpeople-3

Pošlji komentar

avatar
  Subscribe  
Obvesti me