Ogledano: Kabinet čudes (2017)
Metacritic.com7.1
Imdb.com6.8
Rottentomatoes.com7.2
Filmstart.si5
Pozitivno
  • ambicioznost
Negativno
  • pomanjkanje substance
  • slaba ekspozicija
6.5Skupna ocena
Ocena bralcev: (0 Votes)
0.0

Naslov: Kabinet čudes (Wonderstruck)
Premiera: 16. 11. 2017 (Slovenija)
Žanr: drama, fantazija
Država: ZDA
Igrajo: Julianne Moore, Millicent Simmonds, Oakes Fegley
Režija: Todd Haynes


OPIS:

Leta 1927 deklica Rose (Millicent Simmonds) pobegne od doma v New Jerseyju in se odpravi na Manhattan v upanju, da bo tam spoznala svojo vzornico, slavno igralko Lillian Mayhew (Julianne Moore). Petdeset let pozneje se deček Ben (Oakes Fegley) po materini smrti iz rodne Minnesote odpravi v New York, da bi tam poiskal svojega očeta.


FILMSTART. RECENZIJA:

Ameriški režiser Todd Haynes je kot režiser celovečernih filmov dejaven že od začetka devetdesetih. Tisti prvi veliki uspeh je dosegel leta 2002 s filmom Daleč od nebes (Far from Heaven), ki je bil tudi nominiran za štiri oskarje. Kasneje sta sledila ekspermient Bob Dylan: 7 obrazov (I’m Not There, 2007) in kritiško čislana drama Carol (2015). Tudi njegov najnovejši film Kabinet čudes dokazuje, da je režiser še vedno poln umetniškega elana, saj se na zelo zanimiv način loti pripovedi zgodbe.

Njena glavna junaka sta rosno mlada Rose in Ben, a njuni zgodbi se odvijata s petdesetletno razliko. Pripoved prve je namreč postavljena v dvajseta leta prejšnjega stoletja in je tudi posneta v slogu takratnih nemih filmov. Dogajanje narekuje predvsem doživeta glasba, za nameček pa je njen lik tudi gluhonem, tako da vidimo svet skozi njene oči. Haynes njene prizore kontrira s tistimi od Bena, saj je njegov lik prav tako gluh, toda za razliko od Rose se mu to zgodi tekom filma in tako je njegova sposobnost govora še vedno prisotna. Poleg tega sta njuni življenjski poti neverjetno podobni. Oba pobegneta od doma s ciljem, da najdeta enega izmed njunih staršev. Znajdeta se v New Yorku in zanimivo se njuni poti križata na identičnih prostorih. Je na delu čarovnija?

Haynesov film, ki je sicer adaptacija istoimenske knjige Briana Selznicka, avtorja knjižne predloge za Scorsesejevega Huga) in tudi krivca tza scenarij filma, je kljub nadpovprečni obrtniški komponenti (igra, glasba, fotografija), izdelek poln težav. Prva je sama žanrska uvrstitev, saj Kabinet čudes ni ne tič ne miš. Na eni strani gre za mladinski film, ki namiguje na fantazijske elemente, toda na njih zelo hitro pozabi. Ena večjih napak se pripeti tudi v sami pripovedi, saj oglušelost lika Bena osiromaši film in ga naredi precej monotonega. Dogajanje bi delovalo veliko bolje ob kontrastu obeh protagonistov, tako pa dogajanje v nam bližje sedemdesetih postane razvlečeno in inferiorno nememu filmu, ki se odvija istočasno. V Kabinetu čudes pa lahko najdemo tudi nekaj najslabših primerov filmske ekspozicije, saj se na trenutke zdi kot, da je Haynes pozabil, da je njegov lik Bena pravzaprav gluh, absurdni so pa tudi prizori, ko mladenič bere besedila popolnoma naglas, seveda z namenom, da gledalca poduči o dogajanju v filmu.

Režiserju gotovo ne moremo očitati neambicioznosti in pomanjkanja domišljije, toda Kabinet čudes je žal napol kuhana jed, ki sicer poseduje zanimive ideje, toda celotno gledano zgreši gledalca v mnogih pogledih. S tem zelo spominja na Atlas oblakov (Cloud Atlas, 2012) izpred nekaj let, ki se je tudi ponašal z več pripovednimi toki, toda ob koncu se je marsikdo povprašal: “Kaj je pravzaprav smisel vsega tega?”

O avtorju

Jure Konestabo
Main Editor, Public Relations

Sovražim, kadar pojem vse kokice v prvih desetih minutah filma! Šalo na stran. V prostem času študiram kemijo, sicer pa filme obožujem že od malega in sedaj imam tudi priložnost, da o njih kaj zapišem.

Podobni prispevki

Pošlji komentar

Komentirajte in ocenite novico!

Obvesti me
avatar
wpDiscuz

Ostanite redno obveščeni!

Prijavite se na e-novičke Filmstart in ostanite redno obveščeni o najnovejšem dogajanju v svetu filmov!

Uspešno ste se prijavili na naše E-novičke!