Ogledano: Iztrebljevalec 2049 (2017)
Metascore8.1
Imdb.com8.7
Rottentomatoes.com8.8
Filmstart.si8.5
Pozitivno
  • nadaljevanje tem prvega filma
  • tehnična plat je naravnost izjemna
  • razširitev sveta Iztrebljevalca
Negativno
  • prevelika monotonost
8.5Skupna ocena
Ocena bralcev: (6 Votes)
9.9

Naslov: Iztrebljevalec 2049 (Blade Runner 2049)
Premiera: 5. 10. 2017
Žanr: znanstvena fantastika, triler, drama
Država: ZDA
Igrajo: Ryan Gosling, Harrison Ford, Ana de Armas, Jared Leto
Režija: Denis Villeneuve


OPIS:

Mladi policist K (Ryan Gosling) je iztrebljevalec, ki mora upokojiti vse starejše modele replikantov. Po tem, ko uspešno odstrani enega izmed njih, pride na sled stari skrivnosti, ki utegne spremeniti ravnotežje moči na svetu. Pot ga tako popelje vse do nekdanjega iztrebljevalca Ricka Deckarda (Harrison Ford), ki je pogrešan že trideset let.


FILMSTART. RECENZIJA:

Nadaljevanja kultnih klasik so težavna stvar, saj se ustvarjalci kaj hitro opečejo in reciklirajo že prežvečene zadeve. Nadaljevanje Iztrebljevalca (Blade Runner, 1982), po mnenju mnogih enega najboljših filmov vseh časov, je eno tistih ki jih najverjetneje nikoli bi smeli posneti. Toda so ga. Takšno breme je nazadnje nosil najverjetneje Ridley Scott, režiser prvega dela, ki se je leta 2012 s Prometejem (Prometheus) vrnil k žanru znanstvene fantastike. Žanru, ki ga je uspel s svojimi prvimi filmi tako korenito spremeniti. Izkazalo se je, da Scott na pozna leta ne poseduje takšnega navdiha kot ga je pred leti in njegova naznanitev nadaljevanja je bila večji pokazatelj slabih kot dobrih znakov. Pomisleke so odpravile novice o vpletenosti Denisa Villeneuva, enega najboljših režiserjev ta hip, in prvih napovednikov, ki so napovedovali vizualni spektakel. So bila pričakovanja izpolnjena? V veliki meri da. Novi Iztrebljevalec je namreč več kot zadovoljivo nadaljevanje, saj uspešno prenese duh prvega filma tudi v leto 2017. V to je vključena tudi monotonost, ki je ena bolj prepoznavnih lastnosti originala iz leta 1982. Pa naj si bo to v dobrem ali slabem smislu.

Ridley Scott je (na srečo) odstopil mesto že prej omenjenemu kanadskemu režiserju Villeneuvu, ki pa ni edina ključna pridobitev filma. Z njim se je ustvarjalcem namreč pridružil tudi legendarni direktor fotografije Roger Deakins (Kaznilnica odrešitve, Skyfall) in dvojec je potrdil, da gre za eno najbolj uigranih ekip ta moment. Iztrebljevalec 2049 je namreč posnet čudovito in je eden najlepših blockbusterjev, ki smo jim bili priča v zadnjem desetletju ter tudi najverjetneje najboljše Deakinsovo delo kariere. Pridružujemo se mnogim hvalospevom in mu že sedaj podeljujemo prvega oskarja za najboljšo fotografijo, kajti nominiran je bil kar trinajstkrat, toda še brez uspeha. Vsa scenografija se dobro zlije z računalniško dodelani elementi, ki jih niti ni veliko. Vizualna plat tako zagotovo ni sporna in resnici na ljubo so že napovedniki dodobra prikazali, da bomo gledali neverjetno dobro posnet film.

So pa ti dobro skrivali samo zgodbo filma in nagrada je več kot zadovoljiva. Tudi mi bomo spoštovali želje ustvarjalcev in se ognili potencialnim kvarilnikom. Gotovo je, da gre za današnje čase netipično nadaljevanje, saj se izogne vsej nostalgiji in nastavkom za potencialne prihajajoče filme, saj je izdelek od začetka do konca Villeneuvova vizija. Ne loti se recikliranja premise celovečerca iz leta 1982 in gre v tej smeri le v nadgradnjo zgodbe iz predhodnika. Že takoj na začetku zgodba zavije v nepričakovane smeri in ponudi zaplet, ki bi ga težko zadeli tudi s še tako globokim teoritiziranjem pred ogledom, obenem pa obrne nekatere značilnosti protagonista. Zelo dobro tudi razširi svet filma, saj gledalec podrobneje spozna zdaj morast svet losangeleškega megalopolisa v letu 2049 in padca človeštva, ki se je zgodil med obema filmoma. Nadaljevanje tudi uspešno nadaljuje s temami o življenju, umetni inteligenci in ostalimi provokativnimi vprašanji prvega filma, ki so pravzaprav največji smisel Iztrebljevalca in se na srečo izogne potencialni poceni preobleki v akcijski film. Morda največja čarovnija, ki je uspela Villeneuvu je samo vprašanje ali je Deckard replikant, ki se ga pošteno loti, na njem tudi osnuje celotno premiso, toda obenem je gledalec še vedno sam tisti, ki odloči kako ob odgovoril na to vprašanje. Kljub takšnim in drugačnim zatrjevanjem Ridleyja Scotta. Omeniti velja tudi igralske predstave, ki so na več kot zavidljivem nivoju. Ryanu Goslingu se neverjetno prileže vloga policista K-ja, zelo dober pa je tudi Harrison Ford, ki deluje veliko bolj zainteresiran kot bi imel pravico biti. Še največja brca v temo je Jared Leto, ki je še bolj pretenciozen kot njegovi monologi, toda na srečo ima v filmu komajda dva prizora.

Najpogostejša pripomba na prvega Iztrebljevalca je, da je dolgočasen. Pomanjkanje akcijskih prizorov in dogajanje s počasnim tonom sta res primerna za najbolj potrpežljive gledalce in 2049 zopet z omenjenima prijemoma pripoveduje svojo zgodbo. Monotono dogajanje še posebej pride do izraza ob skorajda triurni dolžini filma in resnici na ljubo je tempo nemalokrat prepočasen. Velik vzrok tudi leži v podzgodbi umetne inteligence Joi, saj so prizori z njo enostavno predolgi in kdaj tudi ubijejo tempo. Resda doda ta element dodatno plast filmu in ima tudi veliko funkcijo pri razvoju zgodbe, toda obenem vse preveč spominja na elemente filma Ona (Her, 2013). Drugi vzrok pa je sama Villeneuvova režija, ki skorajda vedno postreže s počasnejšim tonom, še posebej v drugi tretjini, toda zadnji režiserjev film ne uspe pravočasno prestaviti v postavo ali dve višje.

To pripelje tudi do velikega vprašanja. Ali Villeneuvov Iztrebljevalec preseže Scottovega? V nekaterih pogledih ga. Protagonist je močnejši in njegov dramaturški lok je veliko bolj zaokrožen. Toda celovito gledano je odgovor, da žal ne. Slednje je sicer povsem logično, saj se ob tem tudi lahko vprašamo, katero nadaljevanje prelomnega filma je dejansko preseglo predhodnika? Toda tu sledi še en pomislek. Je Iztrebljevalec 2049 najboljši Villeneuvov film? Tudi tu je odgovor žal negativen, saj je potrebno priznati, da ste že njegova zadnja Sicario (2015) in Prihod (Arrival, 2016) enostavno boljša filma, saj posedujeta tisto kar dela filmsko umetnost brezčasno. Novemu Iztrebljevalcu, kljub neverjetni vizualni in zvočni kulisi žal manjkajo tisti prizori, ki bi si jih vrteli znova in znova. Prizori, ko gledalec spozna pravo ozadje Alejandra (Benicio del Toro) v Sicariu. Prizori, ko zgodba naredi nagel obrat in da smisel družinski podzgodbi Louise Banks (Amy Adams) v Prihodu. In če malce citiramo še enega podobnega: prizori, ki se ne izgubijo v času kot solze v dežju.

Toda resnici na ljubo, taki filmi so redki. Kot tudi dobra nadaljevanja in Iztrebljevalec 2049 to zagotovo je. Denis Villeneuve je spoštoval klasiko iz leta 1982 in obenem naredil povsem svoj film, ki nadaljuje z estetiko, idejami in temami predhodnika. Gre tudi za neizpodbiten dokaz, da v Hollywoodu še vedno obstajajo režiserji kot sta Denis Villeneuve in Christopher Nolan, ki lahko pustijo svoj pečat v še tako megalomanskem spektaklu. Škoda le, da se letos oktobra ni rodila nova Cesta besa (Mad Max: Fury Road, 2015), saj je potencial za kaj podobnega definitivno bil. Resda pa je to le prvi vtis. Morda bo tudi novi film zahteval več ponovnih ogledov, ki bodo vsakič postregli z nečim novim.

Pošlji komentar

3 komentarji za "Ogledano: Iztrebljevalec 2049 (2017)"

Obvesti me
avatar
Sortiraj:   novo | najstarejše | najbolj všečkano
Tomo
Gost

Ko že govorimo o spodobnih nadaljevanjih in povzamemo recimo Aliens, ki ni več ravno klavstrofobična grozljivka o strašljivem stvoru, ki razen Riplyjeve pobije celo posadko Nostroma, temveč sci-fi akcijada z marinci v vesolju in še več stvori ter na koncu tudi kraljico a kljub temu groze kot v prvem delu ni čeprav je film mojstrovina kar sem spoznal šele ob petem ogledu prej mi film ni bil tako dober. Imam pa glede novega Iztrebljevalca boljši filing in upam da se vanj zaljubim kot v T-2 ob prvem ogledu.

alen
Gost

meni je pa novi blade runner kot ena čudna reciklaža prvega dela, zgodbe sploh ni, razen nekih esmeralda momentov … spoiler: zdaj so vsi na zemlji replikanti, ki se pobijajo med sabo in med njimi je rojen po dolgem času spet prvi človek, ki pa je plod dveh replikantov … sterilno, posiljeno, neumno, zelo dolgočasno, brez vsebine … obenem pa ogromno referenc na vse živo, tudi na festival burning man, na star trek, blablabla… skratka, ocena: 1/10

wpDiscuz

Ostanite redno obveščeni!

Prijavite se na e-novičke Filmstart in ostanite redno obveščeni o najnovejšem dogajanju v svetu filmov!

Uspešno ste se prijavili na naše E-novičke!