Ogledano: Ismaelovi duhovi (2017)
Metacritic.com6.4
Imdb.com5.7
Rottentomatoes.com6.1
Filmstart.si6
Pozitivno
  • Mathieu Amalric
  • Marion Cotillard
  • Charlotte Gainsbourg
Negativno
  • fast cutting
6.1Skupna ocena
Ocena bralcev: (0 Votes)
0.0

Naslov: Ismaelovi duhovi (Les fantômes d’Ismaël)Charlotte Gainsbourg and Marion Cotillard in Les fantômes d'Ismaël (2017)
Premiera: 22. marec 2018 (Slovenija)
Žanr: drama
Država: Francija
Igrajo: Mathieu Amalric, Marion Cotillard, Charlotte Gainsbourg, Louis Garrel
Režija: Arnaud Desplechin


OPIS:

Ismael (Mathieu Amalric) režira film o svojem bratu Ivanu (Louis Garrel) in si lahko vsaj malo oddahne od svojih nočnih mor v družbi svoje partnerke Sylvie (Charlotte Gainsbourg), ko se v njegovo življenje vrne njegove prva žena (Marion Cotillard), za katero je mislil, da je mrtva.


FILMSTART. RECENZIJA:

Ismaelovi duhovi je kompleksen, bizaren film. Začnimo torej čisto na začetku s samim naslovom. Ismael je, seveda, pomensko ime. Ko je starozavezna Sara, Abrahamova žena, ugotovila, da ne more zanositi, je poklicala svojo služabnico Hagaro, ki je nato Abrahamu rodila sina Izmaela. Za tem je zanosila še sama Sara in rodila Izaka, Izmaela in Hagaro pa je poslala stran. Zgodba o dveh bratih, o Ismaelu in Ivanu, ki si nista blizu, je v filmu zakopana nekje globoko pod številnimi sloji intertekstualnih referenc. Ismael, protagonist, v svojem filmu portretira svojega brata kot superiornejše bitje v primerjavi z njim, ki je nor. To pa se seveda prepleta z Ivanovim priimkom Dedalus, drugo večjo intertekstualno referenco. Tako je odnos med bratoma v bistvu odnos med očetom, modrostjo, in sinom Ikarom, neobladljivo silo. Če film zagledamo v tej luči, je precej jasno, zakaj je Bloom, oče Ismaelove prve žene, Ismaelu tako pomemben, saj bi lahko igral vlogo starejšega brata, ki potrebuje Ismaelovo podporo. To je lepa psihološka inverzija, klasičen obrambni mehanizem. Vse, kar sem zdaj zapisala, pa je treba previdno zoperstaviti odraščanju teh istih bratov v filmu Comment je me suis disputé … (ma vie sexuelle) Arnauda Desplechina iz leta 1996. Pa vendar, ali se ne zdi vse skupaj preveč zapleteno in v končni fazi tudi neprepričljivo?

Rezultat iskanja slik za les fantomes d'ismael

Režija je neznosna … v pozitivnem smislu. Gre za zlorabo tehnike fast cutting, kar pomeni, da so dialoške scene posnete tako intenzivno in bliskovito, da so na meji z vulgarnim. Fast cutting je tvegana tehnika tudi v trilerjih, saj lahko obilje kadrov, ki trajajo po tri sekunde, povzroči gledalcu vrtoglavico, še posebej, če film traja več kot dve uri ter je vse prikazano iz tisoč in ene perspektive. Situacija je še slabša, ko naletimo na scene, ki so v bistvu le nizanje podobnih kadrov, ki se eden za drugim hitro zamenjajo, kar učinkuje kot light show v klubu, le da smo tokrat v kinu. To je najbolj izrazito (in bizarno), ko Marion Cotillard izraža dokaj pretanjene emocije glede svoje vrnitve domov, ki jim človek fizično ne more slediti zaradi bleščeče svetlobe. Je pa res, da bi sicer čudaški film, bil samo še bolj čudaški, če ne bi Desplechin montiral film tako, kot ga je, saj ta tehnika doda filmu določeno dozo je ne sais qoui

Rezultat iskanja slik za les fantomes d'ismael

Mathieu Amalric, ki so ga že zdavnaj sprejeli za Desplechinov alter ego na platnu, blešči v vlogi labilnega nevrotika, ki ne ve, kje se njegovo življenje začenja in kje se končuje. Zanosna in zanesena Charlotte Gainsbourg je izjemna kot strastna bralka, astrofizičarka in ljubica. Mogoče ji to uspeva, ker točno ve, kje je meja norosti njenih likov. Tako je bilo vsaj v Lars von Trierevih filmih Melanholijia (2011), Nimfomanka (2013) pa tudi na nek način v Antikristu (2009). Louis Garrel, ki je na dobri poti, da postane naslednji francoski sex simbol (bolj kot Timothée Chalamet), je za las šibkejši od ostalih igralcev, saj je preveč samozavesten za ekscentričnega Ivana, Ismaelovega brata. Najbolj učinkovita pa je Marion Cotillard, katere igro je sam Desplechin označil za neumno živo ter zato prepričljivo in učinkovito. Cotillard niha na meji med ekscentričnostjo in nonšalanco, kar je tehnika, ki jo je uporabila tudi v biografiji Edith Piaf Življenje v rožnatem (2007) … Naj povzamem, da brez te odlične igralske zasedbe tega filma enostavno ne bi bilo. Scenarij Lée Mysius, Julie Peyr in samega Desplechina »skače« z ene scene na drugo brez oddiha. Zato je odlična igra nekakršen protipol režijski kaotičnosti in uvaja gledalca v bizarni intimni svet junakov.

Rezultat iskanja slik za les fantomes d'ismael

 

Pošlji komentar

Komentirajte in ocenite novico!

avatar
  Subscribe  
Obvesti me

Ostanite redno obveščeni!

Prijavite se na e-novičke Filmstart in ostanite redno obveščeni o najnovejšem dogajanju v svetu filmov!

Uspešno ste se prijavili na naše E-novičke!