Ogledano: Irec (2019)
Metacritic.com9.4
Imdb.com8.1
Rottentomatoes.com9.6
Filmstart.si8.2
Poizitivno
  • igralske predstave
  • klasični Scorsese
  • dialogi
Negativno
  • digitalno pomlajevanje mnogokrat moteče
8.8Skupna ocena
Ocena bralcev: (2 Votes)
8.6

Naslov: Irec (The Irishman)
Premiera: 27. november 2019 (Netflix)
Žanr: drama, kriminalka
Država: ZDA
Igrajo: Robert De Niro, Al Pacino, Joe Pesci
Režija: Martin Scorsese


OPIS:

Zgodba o Franku “Ircu” Sheeranu (Robert De Niro). Nekdanji višji sindikalist in mafijski morilec se v svojih zadnjih trenutkih spominja svoje poklicne kariere, ki ga je zanesla k mentorju Russellu Bufalinu (Joe Pesci) in zloglasnemu sindikalistu Jimmyju Hoffi (Al Pacino), čigar izginotje je nepojasnjeno vse do danes.


FILMSTART. RECENZIJA:

Martin Scorsese, Robert De Niro, Joe Pesci, Al Pacino … Ali gre lahko še bolje? Legendarni režiser in igralci so se končno združili v dolgo pričakovanem projektu, ki je vse omenjene vrnil k njihovim koreninam. Scorsese je še vedno eden najboljših aktivnih režiserjev in zadnji izmed svojih sodobnikov (Francis Ford Coppola, Steven Spielberg, Brian De Palma, George Lucas), saj si vsak njegov nov projekt zasluži največjo mero pozornosti. Na drugi strani pa so igralski “stari prdci” že malce utonili v pozabo. Joe Pesci se je sicer upokojil in si s tem naredil veliko uslugo, še posebej, če se ozremo k drugima članoma omenjene igralske trojke. Robert De Niro se je zadnja leta povečini blamiral v komedijah (Dedek uide z vajeti) in zdelo se je, da ga lahko odreši le njegov stari prijatelj Marty, medtem ko Al Pacino ni bil v kaj dosti boljšem položaju. Resda smo ju letos že lahko videli v zelo kvalitetnih filmih (prvi je bil v Jokerju, drugi pa v Bilo je nekoč v Hollywoodu), toda še vedno smo čakali film, kjer bosta oba zopet močno investirana v svoje igranje in ne bosta le posodila svojih imen v zameno za honorar.

In Irec gotov je tak projekt. Že samo po imenih bi lahko rekli, da gre za nekakšni mafijski “best of” in že prve minute filma nakažejo, da je film zelo blizu Scorsesejevim Dobrim fantom (Goodfellas, 1990). Toda naj ne gre za pomoto. Irec ni poceni reciklaža najslavnejšega režiserjevega filma, toda nov pogled na omenjeni žanr in življenjski slog njegovih protagonistov. Dobri fantje, Kazino (Casino, 1995) in tudi Volk iz Wall Streeta (The Wolf of Wall Street, 2013) večino časa spremljajo vzpon in eksces protagonistov, nato pa v zadnje pol ure še njihov propad. Tematsko se Irec bolj osredotoča na propad in zaton kariere mafijskega protagonista, ki ga tokrat v obliki Franka Sheerana upodobi Robert De Niro. Ta s svojim (nezanesljivim) pripovedovanjem podaja zgodbo in v tipični Scorsesejevi nameri lahko zasledimo ogromno gangsterskega slenga, naštevanja obskurnih mafijcev itd. S tem Scorsese zelo dobro pričara temo minljivosti. Če sta Henry Hill in Jordan Belfort dosegla dno v svojih srednjih letih, ga Sheeran ne doseže vse do svojih poznejših let. Režiserjeva poanta pri Ircu je ta, da te mafijsko življenje kaj hitro spravi iz tega sveta, če pa na njem ostaneš predolgo, umreš brez bližnjih in osamljen.

Že večkrat omenjena glavna trojica se odlično odreže v svojih vlogah. De Niro se izkaže v eni njegovih boljših vlog v zadnjih dvajsetih letih, toda še bolje se odreže Al Pacino, ki odlično upodobi zloglasnega Jimmyja Hoffo in vloga je staremu mačku pisana na kožo, saj premore veliko monologov in glasnega dretja. Toda oba zasenči povratnik Joe Pesci, ki z likom mafijskega šefa Buffalina ustvari kontrast svoji karieri, saj tokrat upodobi neverjetno preudarnega in hladnokrvnega človeka, ki obenem še vedno zbuja nelagodje pri gledalcu. Irec je vreden ogleda že samo zaradi njega in kaj lahko se zgodi, da utegne igralski veteran pobrati še enega oskarja prihodnje leto na podelitvi nagrad. Z vidika igralske zasedbe velja okrcati le premalo izkoriščenega Harveyja Keitela, ki se v filmu pojavi v skorajda epizodni vlogi.

Največ prahu režiserjevega prvega sodelovanja z Netflixovo produkcijo sta zagotovo dvignila maratonska dolžina filma treh ur in pol ter velika uporaba posebnih digitalnih učinkov za pomlajevanje igralcev. Roger Ebert je nekoč dejal, da dober film ni nikoli predolg, medtem ko slab film ni nikoli prekratek. Nekako bi se strinjali z njim, saj se Ircu epska dolžina ne pozna. Film ima dober tempo in številni dialogi pripomorejo, da dogajanje mine hitro, kljub taki dolžini. Kar se tiče druge točke, pa je potrebno priznati, da tehnika pomlajevanja mnogokrat ne deluje najbolje. Predvsem pri določenih prizorih z Robertom De Nirom in človek občuti, kot da gleda izsek iz računalniške igre. Pri vsem skupaj čudi najbolj to, da je splošna javnost veliko lažje sprejela to metodo, kot če bi se jo lotil nek manj cenjen režiser (npr. Michael Bay). Resda je tehnika pomlajevanja trenutno največji trend v Hollywoodu, saj jo uporabljajo vse franšize, toda upajmo, da ne bo Irec moralno utrdil tega pojava v filmski industriji, saj gre za prvi pravi umetniški projekt, ki je bil posnet na ta način. Toda po drugi strani se že pripravlja film, kjer bodo računalniško poustvarili Jamesa Deana …

Ko potegnemo črto, je Irec eden boljših filmov leta. Resda na nobeni točki skorajda ne preseneti, toda je lep prikaz, da so nekateri enostavno bili ustvarjeni za snemanje filmov in Martin Scorsese, kljub svojim 77-letom, to vsakič znova dokazuje. Njegovi oboževalci, resda morda pogoltno, sedaj želimo le še, da v naslednjem filmu končno združi obe svoji muzi. Leonarda Di Capria in Roberta De Nira. Če ne bo zapletov, naj bi se to zgodilo pri režiserjevem naslednjem celovečercu.

O avtorju

Jure Konestabo
Main Editor, Public Relations

Sovražim, kadar pojem vse kokice v prvih desetih minutah filma! Šalo na stran. V prostem času študiram kemijo, sicer pa filme obožujem že od malega in sedaj imam tudi priložnost, da o njih kaj zapišem.

Podobni prispevki

Subscribe
Obvesti me
guest
0 komentarjev
0
()
x