Ogledano: Igra prestolov (6. sezona)
Metacritic.com7.3
Imdb.com9.5
Rottentomatoes.com9.4
Filmstart.si8.5
Pozitivno
  • dogajanje na Severu
  • odlični zadnji dve epizodi
  • glasba
Negativno
  • nekaj razvlečenih zgodb na jugu
  • teleportacija nekaterih likov
8.7Skupna Ocena
Ocena bralcev: (4 Votes)
8.9

game-thrones-season-6-poster-faces

Naslov: Igra prestolov (6. sezona)
Premiera: 24. 4. 2016 (Slovenija)
Žanr: fantazija, drama
Država: ZDA
Igrajo: Kit Harrington, Emilia Clarke, Lena Headey, Peter Dinklage, Nikolaj Coster-Waldau, Sophie Turner, Maisie Williams


OPIS:

Poveljnik Nočne straže in nezakonski sin Lorda Eddarda Starka je mrtev. Nočna straža je v razsulu, medtem ko na Severu vlada kruti Ramsay Bolton, ki hoče nazaj svojo pobeglo nevesto Sanso Stark. V Kraljevem pristanku dalje vlada razkol med cerkvijo in krono, kar ni po godu kraljevi materi Cersei Lannister. Na drugi strani Ozkega morja je Daenerys, mati zmajev, ugrabil Khal Moro s svojim ogromnim khalasarjem. Tyrion mora brez svoje kraljice poskrbeti za red v nestabilnem Meereenu.


FILMSTART. RECENZIJA:

Pozor: Besedilo vsebuje kvarilnike, ki lahko vplivajo na izkušnjo ob ogledu serije Igra prestolov.

Letošnja sezona Igre prestolov se je končala odlično! Umrlo je nekaj vladarjev, dobili smo nove, izvedeli smo, od kod prihaja Jon Sneg in po šestih sezonah bomo končno gledali Daenerysino osvajanje Zahodnjega. V recenziji bomo omenili pomembnejše dogodke, ki so krasili to sezono, zato NE preberite recenzije, če si nočete uničiti gledanja 6. sezone Igre prestolov. Če pa želite izvedeti naše mnenje o letošnji Igri prestolov, pa vas vabimo k poslušanju nove epizode Kinostopa.

igra prestolov, recenzija, ogledano, 2016, 6. sezona, jon snow, jon sneg, tyrion, peter dinklage, cersei, daenerys, emilia clarke, HBO, finale, george r r martin, bitka, ramin djawadi, stark

Našo recenzijo bomo začeli tam, kjer se je 5. sezona končala, na Zidu. Pohvaliti je treba vse sodelujoče v seriji, saj so se zelo trudili, da obdržijo skrivnost Jonove usode (svetovni splet je šel tako daleč, da je spremljal igralčevo pričesko). Jonovo oživitev smo morda vsi predvidevali, ampak lepo je bilo videti, da se ustvarjalci (in igralec sam) niso vdali pritisku novinarjev in oboževalcev. Jonova oživitev je za serijo pomenila velik obrat, saj smo videli, da se v njej vendarle lahko zgodijo tudi dobre stvari. Dve epizodi kasneje smo videli tudi težko pričakovano ponovno snidenje Starkov, Sanse in Jona. Sansino nezaupanje v Jona je v njunem razmerju puščalo nekaj dvomov, vendar je na Zidu kljub temu vladal občutek optimizma. Tega pa je vseskozi izpodbijal glavni negativec serije, Ramsay Bolton, ki je nemudoma po umoru lastnega očeta, Roosa Boltona, postal vladar Severa. Ne samo to, ujel je tudi Rickona Starka, ki ga nismo videli že vse od tretje sezone. Da bi premagal Ramsaya, je Jon potreboval vojsko, ki pa jo je bilo težko najti. Uspel je prepričati divježe in zelo pogumno damo, Lyanno Mormont (ki jo je izvrstno odigrala Bella Ramsey), vendar pa se drugi severni gospodje, razumljivo, niso hoteli vmešati v še eno vojno. Vse, kar se je dogajalo na Severu, je bilo zanimivo in želeli smo si, da bi serija več časa namenila dogajanju v hladnejšem predelu Zahodnjega.

Za Zidom smo spremljali mladega Brana Starka, ki v peti sezoni ni bil viden. Njegovo urjenje pri Tri-okemu vranu, ki ga je v letošnji sezoni odigral veteranski švedski igralec Max Von Sydow, je bilo izrednega pomena, saj nam je s pomočjo njegovih videnj uspeli dobiti širšo sliko tega, o čemer se v zgodbi zares gre. V peti epizodi je Bran pokazal malo arogantnosti, saj je vohunil za Nočnim kraljem, kar je njegovega krvovolka Poletja, Tri-okega vrana, par Otrok gozda in zelo pogumnega Hodorja stalo življenja. Hodorjeva smrt je bila zelo močan prizor in prepričani smo, da je ob njem vsak gledalec nekaj začutil.

igra prestolov, recenzija, ogledano, 2016, 6. sezona, jon snow, jon sneg, tyrion, peter dinklage, cersei, daenerys, emilia clarke, HBO, finale, george r r martin, bitka, ramin djawadi, stark

Kaj pa na južnem delu kraljestva? Poznate rek “pot je pomembnejša od cilja”? Za to sezono bi se lahko reklo obratno, saj je bila pot do cilja včasih zelo težka. Dogajanje v Kraljevem pristanku je bilo na trenutke zelo nezanimivo in želeli smo si ponovno spremljati dogajanje na Severu. Vse povezano z Visokim vrabcem je delovalo ponavljajoče in nepotrebno. Vendar je ustvarjalcem Cersei uspelo spremeniti v lik, za katerega smo, vsaj do neke mere, lahko navijali. Tudi obleganje Rečnjave je bilo pomembno samo za to, da Jaimeja ob koncu sezone ne bi bilo v Kraljevem pristanku. Res da smo potrebovali ponovno predstavitev družine Frey in to je bil najverjetneje najlažji način, vendar bi obleganje Rečnjave na zgodbo lahko imelo večji učinek, saj je pomenilo konec družine Tully. Tudi Črne ribe so se znebili, brez da bi pokazali, kako je padel. Njegov besedni dvoboj z Jaimejem je bil odličen, zato je bilo čudno, da niso hoteli pokazati tudi njegovih bojevniških sposobnosti. Se spomnite Jaimeja, ko je v tretji sezoni skočil v areno, da bi rešil Brienne pred medvedom? Lik se je v prvih štirih sezonah zelo razvil, vendar se zdi, da je bilo to brez kakršnegakoli pomena. Šele na koncu sezone smo lahko v njegovih očeh videli dvom in morda se bo končno odrekel svoji sestri. Prva epizoda letošnje sezone je bila zagotovo ena izmed slabših serije. Dornijsko zgodbo so se ustvarjalci odločili “popraviti” z množičnim umorom Martellov (bolj konkretno moških članov družine). Ne samo to, da jim je s tem dejanjem uspelo razjeziti bralce knjig, znebili so se tudi igralca Alexanderja Siddiga, ki je bil kot Doran Martell edini dober igralec v dornijski zgodbi. Igralke, ki igrajo peščene kače, nikakor niso bile prepričljive in niso dosegle njegovega nivoja.

igra prestolov, recenzija, ogledano, 2016, 6. sezona, jon snow, jon sneg, tyrion, peter dinklage, cersei, daenerys, emilia clarke, HBO, finale, george r r martin, bitka, ramin djawadi, stark

Ni pa bilo vse izven Severa slabo. Dogajanje na Železnih otokih je bilo kratko, vendar pomembno za širšo sliko. Otoki so dobili novega kralja, Eurona Greyjoya, in zdi se, da bo ta poleg Cersei v naslednji sezoni eden izmed večjih negativcev. Theon se še naprej razvija v zanimiv lik in videti je, da je končno dobil nazaj svoj pogum. Theona in Yaro so pisci dobro povezali z Daenerysino zgodbo, kljub temu, da sta do nje prišla v izjemno hitrem času. Tudi Samwella in Gilly letos nismo imeli priložnost videti veliko, vendar je bilo vse, kar smo od njiju dobili, zanimivo in zabavno. Njun obisk na Rogovem griču, domu družine Tarly, je bil milo rečeno neprijeten za našega drugega najljubšega moža Nočne straže. Večerjo je bilo zelo težko gledati, saj smo morali gledalci s težkim srcem poslušati vsako kritiko Randylla Tarlya. Vendar je tudi Sam našel svoj pogum in očetu v zahvalo za večerjo ukradel družinski valirijski meč, Srčno pogibel. Na koncu sezone smo ga videli še v veliki knjižnici Citadele, kjer bo nekoč morda našel odgovor na to, kako premagati Bele hodce.

Kaj pa na Vzhodnjem? Do devete epizode smo imeli nekaj zanimivih trenutkov, kot so bili dialogi med Daariom in Jorahom, Tyrionovo politično manevriranje v in izven Meereena ter Daenerysino maščevanje nad Khalom Morom. Emilia Clarke na trenutke pokaže dobro predstavo, vendar ima večkrat zelo nerodne monologe, ki bi jih lahko bolje izrazila. Všeč pa nam je bilo, da so se ustvarjalci igrali z idejo Daenerys kot antagonistke. Lani smo se pritoževali nad njenim prepočasnim razvijanjem, vendar je letos vsaj pokazala drugačne odtenke Targaryenske krvi. Izstopal je predvsem prizor v deveti epizodi, ko se je odločila zažgati mesta, kjer se upirajo njeni želji po ukinitvi suženjstva. Tyrionu je s svojim razumom kraljico uspelo odvrniti od tega dejanja, vendar še zmeraj ne vemo, koliko “Norega kralja” je v Daenerys. Tudi Aryina zgodba je bila zelo razvlečena, saj je njeno urjenje v Braavosu trajalo že drugo sezono. Najnižja točka njene zgodbe je bilo njeno veselo pohajkovanje po mestu, medtem ko se je dobro zavedala, da je v nevarnosti. Razplet tega je bil dokaj antiklimatičen. Njena nenadna pojava v gradu Walderja Freya je bil vsekakor odličen trenutek za oboževalce (ustvarjalcem je v epizodo uspelo vstaviti tudi “Freyevo pito”), vendar smo se ponovno čudili, kako ji je tako hitro uspelo priti do Freyevega gradu? Najbolj pa nas je s svojo hitrostjo navdušil Varys, ki mu je v roku iste epizode uspelo priti do Dornije in nazaj do Daenerys.

igra prestolov, recenzija, ogledano, 2016, 6. sezona, jon snow, jon sneg, tyrion, peter dinklage, cersei, daenerys, emilia clarke, HBO, finale, george r r martin, bitka, ramin djawadi, stark

Ustvarjalci so šli z zadnjima dvema epizodama na vse ali nič. Bitka pankrtov je uspešno dvignila raven televizijske produkcije in lahko bi jo primerjali s kakšnim filmskim spektaklom. Po drugi strani pa nam je epizoda Zimski vetrovi dala odličen zaključek sezone, ki je prvič rešil več vprašanj, kot pa jih postavil. Obe epizodi bi zlahka uvrstili med prvih pet najboljših Igre prestolov. 6. sezono si bomo zapomnili ravno po Hodorju in zadnjih dveh epizodah. Kot še nikoli veliko vlogo je v sezoni imela glasba, za katero se imamo zahvaliti skladatelju Raminu Djawadiju. Skladbe, kot so The Winds of Winter, Hear Me Roar, Winter Has Come in Light of the Seven so imele pomembno vlogo pri gradnji suspenza ter pri poudarjanju pomembnih čustvenih trenutkov, kar jim je uspelo z vsem sijajem. Prizori, kot so Cersejino maščevanje Visokemu vrabcu in druščini, Jonovo “ustoličenje” ter Daenerysino vračanje v Westeros ne bi bili tako dobri brez njegovih skladb.

Če povzamemo, smo bili priča še eni odlični sezoni vrhunske televizijske serije. Prerazvlečeni trenutki na Jugu in Vzhodnjemu ji preprečujejo, da bi bila najboljša do zdaj, zato ideja, da bodo v naslednji sezoni zadnje dve oz. tri epizode krajše, ni tako slaba. Končno se v Igri prestolov širi občutek optimizma, saj lahko ponovno navijamo za družino Stark. Sodeč po zadnjih intervjujih s piscema in producentoma serije, D. B. Weissom in Davidom Benioffom, lahko pričakujemo še okoli 13 ur Igre prestolov, kar pomeni, da nas čakata še dve krajši sezoni te odlične fantazijske serije.

igra prestolov, recenzija, ogledano, 2016, 6. sezona, jon snow, jon sneg, tyrion, peter dinklage, cersei, daenerys, emilia clarke, HBO, finale, george r r martin, bitka, ramin djawadi, stark

2
Pošlji komentar

avatar
1
1
0
 
2
Christoffer LarssonDaarjan
  Subscribe  
novo najstarejše najbolj všečkano
Obvesti me
Daarjan
Gost
Daarjan

Odlična recenzija, se kar strinjam z večino napisanega. Razen… teorije poznavalcev glede Varysovega teleportiranju kažejo, da ni Varys tisti ki je šel Iz Dornije v Mareen in nazaj, pač pa zadnja scena zadnje epizode prikazuje plovbo verjetno proti Kings Landing, po tem ko so Varysa pobrali v Dorniji. Poleg samega Varysa naj bi podrobna video analiza GOT frikov pokazala, da so med ladjami tudi tiste z oznakami Martelov in Tyrelov. Vse scene v GOT namreč ne potekajo istočasno, ta scena je torej zamaknjena kar nekaj časa naprej in Dany je očitno že prispela v Westeros. Bo pa zanimivo videti, ali… Preberi več »