Ogledano: Fahrenheit 451 (2018)
Metacritic.com4.7
Imdb.com5
Rottentomatoes.com3.1
Filmstart.si4.8
Pozitivno
  • vizualna podoba
Negativno
  • mrcvarjenje literarne predloge
  • neuspešna aktualizacija
4.4Skupna ocena
Ocena bralcev: (0 Votes)
0.0

Naslov: Fahrenheit 451
Premiera: 20. maj 2018 (HBO Go)
Žanr: drama, znanstvena fantastika
Država: ZDA
Igrajo: Michael B. Jordan, Michael Shannon, Sofia Boutella
Režija: Ramin Bahrani


OPIS:

Največja nevarnost za družbo prihodnosti so knjige, zato jih gasilci zažigajo in s tem prispevajo k večji blaginji. Njihov poveljnik Beatty (Michael Shannon) računa na nasledstvo zagretega Guya Montaga (Michael B. Jordan). Montaga pa začenja gristi dvom –  pogled na žensko, ki umre med knjigami, ga pretrese, spozna pa tudi skrivnostno ovaduhinjo Clarisse (Sofia Boutella) …


FILMSTART. RECENZIJA:

Po več kot pol stoletja je kultna distopična klasika Fahrenheit 451 Raya Bradburyja spet doživela ekranizacijo. Ker je bil roman napisan pred 65 leti, je bila aktualizacija materiala logična, a morda ne čisto najboljša izbira. Gasilci še vedno zažigajo knjige, ki so največje gorje, in tudi uvodna špica, v kateri ogenj neizprosno požira velike klasike (Sto let samote, Faust, Moby Dick), je zelo boleča. A kasneje ugotovimo, da so tarča predvsem računalniki (torej, njihovi trdi diski) in elektronske knjige, ki jih uporniki, imenovani Jegulje, rešujejo, kar je veliko razočaranje. Kupi gorečih računalnikov pač niso enako simbolni kot kupi knjig, pa če se Michael B. Jordan postavi na glavo. Poleg tega se zažiganje predvaja v živo, kar lahko ljudje preko družabnih omrežij spremljajo in komentirajo, kar ni enako močno, kot če bi fanatične množice videli v živo. Zato je tudi sam upor neprepričljiv, saj ni v kontrastu z ničimer res stvarnim.

Če smo pošteni, bi se moral film imenovati Fahrenheit 1984, saj je z vključitvijo tehnologije veliko večji poudarek na nadzoru ljudi, kar spomni na Orwellovo 1984. To daje filmu sicer bolj klavstrofobično vzdušje (Veliki brat te opazuje!), a raznorazno skrivanje knjig in uporniško udejstvovanje postaneta še bolj neverjetna. Tudi prikrojevanje zgodovine je povzeto po Orwellu, režim se namreč navdušuje, da bodo z likvidacijo vseh knjig nove generacije odrešene bremena lažne preteklosti. Vse to niti ne bi bilo napačno, če bi imel film drugačen naslov, ki ne bi bil v povezavi z nobeno knjigo, tako pa se bodo ljubitelji obeh klasik na trenutke pač držali za glavo. Presunljiv moment, ki nastane zaradi sicer prisiljene aktualizacije, je monolog enega izmed upornikov, v katerem razloži, da je bilo knjig na pretek, a jih ni nihče več bral, dokler niso postale prepovedane. Trpka misel, ki zadene v živo predvsem zato, ker se obrača na našo realnost, v kateri smo zasuti z informacijami in pisanim besedilom, a po navadi le preletimo naslove.

Na srečo film na ramenih držita Jordan in Shannon, ki pokažeta res odlično kemijo očetovsko-sinovskega odnosa med Beattyjem in Montagom. Prepričljivo prikažeta vse stadije, od medsebojnega zaupanja do dvomov, prikrivanj in neizbežnega razpada. Žal pa je zaradi neupoštevanja knjižne predloge težko razumeti motive obeh likov. Montagova tragična osebna zgodba je izbrisana, nadomesti jo klišejski scenaristični prijem. Beatty pa je še zagonetnejši, saj se izkaže za nekoga, ki je knjige očitno oboževal (še vedno citira Nietzscheja, Platona …), na skrivaj celo piše, a vseeno ne odstopa od svojega poklicnega kodeksa, kar je milo rečeno presenetljivo. Škoda je tudi ekscentrične knjižne Clarisse, ki jo nadomesti bleda kopija upornice, Boutella s tako spisanim likom pač ni imela možnosti. Tudi zaplet in razplet sta nelogična in privlečena za lase.

V času nadaljevanj, priredb in osvežitev klasik je možna vizualna podoba seveda že skoraj minimum (sploh, če je merilo novi Mad Max), a Fahrenheitu vseeno uspe. Kontrast prasketajočega ognja in čiste teme je presunljiv, prav tako pa prepriča urbano okolje z neonskimi napisi, velikimi ekrani in hologrami, kar sicer spominja na Iztrebljevalca, a ima vseeno lasten značaj. Na tem mestu je poklon klasiki uspel, a kaj, ko je to že tretja, ki se je znašla v Bahranijevem talilnem loncu. Edina knjiga, ki jo film uniči, pa je Fahrenheit sam.

O avtorju

Veronika Šoster

Objavljam literarne kritike v nekaterih večjih slovenskih medijih, kot so Literatura, radio ARS, Airbeletrina, Mentor, Trubarjeva hiša literature in Koridor – križišča umetnosti. Magistrirala sem na temo slovaške ženske poezije zadnjih desetletij, trenutno sem doktorska študentka literarnih ved.

Podobni prispevki

Pošlji komentar

Komentirajte in ocenite novico!

avatar
  Subscribe  
Obvesti me