Ogledano: Družina (2017)
Imdb.com7.3
Filmstart.si8.6
Pozitivno
  • realizem
  • prikaz ljudi z obrobja družbe
  • časovni preskoki
Negativno
  • določeni prizori nepotrebni
8Skupna ocena
Ocena bralcev: (7 Votes)
8.0

Naslov: Družina
Premiera: 11. 1. 2017 (Slovenija)
Žanr: dokumentarni
Država: Slovenija
Nastopajo: Matej Rajk, Nia Kastelec, Barbara Kastelec, Mitja Rajk
Režija: Rok Biček


OPIS:

Matej odrašča v družini oseb s posebnimi potrebami v obrobni vasici obrobne dežele, a je sam povsem drugačen – tako od drugačnosti kot od normalnosti. Usoda ga vseeno dohiti, ko z dekletom dobita hčerko in njuna zveza kmalu zatem razpade.


FILMSTART. RECENZIJA:

Akcijski filmi morajo biti zabavni in polni vratolomnih akcijskih prizorov. Komedije morajo biti smešne. Slovenski film pa mora biti depresiven in poln mizerije. Družina Roka Bička je najverjetneje najboljši predstavnik svojega žanra, kajti lahko rečemo, da je slovenski film (z vsem spoštovanjem do vseh režiserjev) skorajda samostojen žanr s svojimi zakonitostmi in svojimi klišeji. Film kot film je v mnogih pogledih eskapističen, saj si jih široko občinstvo ogleda z namenom pobega od realnosti. Slovenski filmi ravno zaradi tega niso kdo ve kako priljubljeni, saj vseskozi poustvarjajo realnost in le redko sežejo izven teh okvirjev. Družini se uspe prebiti iz le teh, saj realnosti ne poustvarja, toda jo prikaže.

Rok Biček je pred dobrimi desetimi leti za potrebe študija posnel dokumentarni film o družini Rajk, saj ga je fasciniralo odraščanje mladega Mateja, ki je bil edini v družini brez bremena Downovega sindroma. Po njegovih besedah sta po snemanju s protagonistom za nekaj časa prekinila stike in šele ob enem izmed predvajanj tega študentskega filma, je z njim zopet stopil v kontakt. Takrat je Matej bil že v zvezi z nosečim dekletom in Bička naj bi to tako fasciniralo, da ju je prepričal v nadaljevanje snemanja filma. Zagotovo izjemna zgodba, ki pa jo slovenski mediji in kinematografi malce senzacionalistično promovirajo kot izdelek, ki ga je Biček snemal deset let (morda želijo asociirati na Linklaterjeva Fantovska leta), toda sodeč po njegovih pričevanjih, je medtem imel šestletni premor, ki je tudi viden v filmu.

Morda je najbolj fascinantno glede Družine, da kljub spremljanju posameznikov iz obrobja družbe, ki živijo v groznih socialnih razmerah in da so mnogi med njimi tudi tisti s posebnimi potrebami, gledamo dogodke, ki jih je mogoče zaslediti v veliko bolje situiranih družinah. Zlahka je pokazati prst na skrbniški spor, toda še bolj fascinantne so tiste stvari, ki se odvijajo v ozadju. Lahko bi rekli, da bi si narodnozabavna glasba in alkohol zaslužila posebno omembo v odjavni špici, prav tako pa tudi Andrej Stare in ostali športni komentatorji, ki jih mnogokrat lahko slišimo v ozadju. Družina tako pristno zajame tisto slovensko univerzalnost, saj je ne glede na družbeni sloj in duševno stanje ljudi, mogoče zaslediti obsesijo z (zimskimi) športi, s pitjem alkohola ob vsaki priložnosti in nespametnemu zapravljanju denarja (protagonist se neprestano prereka glede preživnine, a sam je lastnik iPhona …). S tega vidika ima film ogromno vzporednic z odličnim Projektom Florida (2017), ki prikazuje ameriški “white trash” in se loteva podobnih tem, toda slednji je še vedno v osnovi fikcije, medtem ko je Družina dokumentirana realnost.

Zakaj bi se kdorkoli tako izpostavil in nastavil svoje življenje kameram? Za tem se skriva še en fenomen, ki se sicer pojavlja povsod po svetu in to je fenomen resničnostnih oddaj. Zakaj je tako težko verjeti, da je Matej Rajk prepustil svoje življenje kameram, ko pa smo vsak dan priča neštetim resničnostim oddajam, ki imajo razpon vse od kmetovanja pa do hujšanja. Že samo ta vidik je fascinanten in bi si zaslužil svoj film. Ob tem je potrebno še omeniti, da je predvsem uvodni prizor rojevanja malce nepotreben in kljub temu, da nakazuje šok in pristnost, ki ju bomo spremljali skozi celoten film, še najbolj namiguje na izkoriščanje subjektov, ki so bili upodobljeni v filmu. Vidno je namreč, da je Matejevo nekdanje dekle Barbara veliko manj sproščena pred kamero, kot je to primer pri njenemu bivšemu partnerju.

Pojavile so se že trditve, da gre za najboljši slovenski film (vsaj zadnjih let). Resnica ni daleč od tega, saj za razliko od podobnih tematskih filmov, Družina gledalca dejansko povleče v srčiko svoje zgodbe in ga popelje na čustveni vrtiljak, ki se zgodi tekom dveh ur. Naj bo film tudi prelomnica, kajti težko verjamem, da bi ga z vidika podobnih tematik lahko presegli. Morda je sedaj končno napočil čas, da se slovenska filmska umetnost usmeri k malce drugačnim temam, morda tudi bolj žanrsko obarvanim.

O avtorju

Jure Konestabo
Main Editor, Public Relations

Sovražim, kadar pojem vse kokice v prvih desetih minutah filma! Šalo na stran. V prostem času študiram kemijo, sicer pa filme obožujem že od malega in sedaj imam tudi priložnost, da o njih kaj zapišem.

Podobni prispevki

Pošlji komentar

avatar
  Subscribe  
Obvesti me